Jedro

Zaradi samovoljnega in protipravnega posega v zemljišče s položitvijo podzemnega telefonskega kabla tožnik svoje nepremičnine ne more več uporabljati na enak način kot pred napeljavo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da sta toženca motila tožnika v neposredni posesti nepremičnine parc. št. 427/12 stavbišče v izmeri 86 m2, dvorišče v izmeri 500 m2 in njiva v izmeri 425 m2, vl. št. 480 k.o. Š. in stavbe - hiše na parc. št. 427/12, vl. št. 481 k.o. Š., s tem, da sta v mesecu novembru 1997 izvajala zemeljska in instalacijska dela pri rekonstrukciji obstoječega telefonskega omrežja v kraju Š. tako, da je drugotožena stranka po naročilu prvotožene izkopala od priključne PTT omarice na stanovanjski hiši tožnika do stanovanjskega objekta na sosednji parceli kanal in sicer tako, da je kanal potekal ob vsej dolžini tožnikove stanovanjske hiše v oddaljenosti in dolžini, razvidni iz izreka sklepa ter v ta kanala položila telefonski kabel in kanal zasula. Naložilo je tožencema, da vzpostavita prejšnje posestno stanje ter jima v bodoče prepovedalo s takim ali podobnim ravnanjem posegati v tožnikovo neposredno posest nepremičnine, pod pretnjo denarno kazni. Odločilo je tudi o povrnitvi pravdnih stroškov.

Proti sklepu se je pritožila prvotožena stranka. Očita nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in napačno uporabo materialnega prava ter navaja, da pomeni odstranitev kabla prekinitev telefonskega omrežja za najmanj 8 telefonskih naročnikov, ki so priključeni na sporni kabel. Zato je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da ima tožeča stranka ekonomski interes za odstranitev kabla, da je ta odstranitev zvezana z zelo nizkimi stroški in da ne predstavlja za toženo stranko posebnih težav. Sodišče navedb prvotožene stranke ni upoštevalo in v tej smeri ni izvajalo nobenih dokazov.

V odgovoru na pritožbo tožnik poudarja, da je bil poseg tožene stranke opravljen protipravno, ekonomskega interesa prvotožene stranke zato ni mogoče upoštevati in so navedbe v pritožbi neutemeljene.

Pritožba ni utemeljena.

Ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih je sprejelo kot podlago svoje odločbe, so sledeče: prvotožena stranka kot investitor, drugotožena pa kot izvajalec sta konec novembra ali v začetku decembra 1997 preko nepremičnine v lasti in posesti tožnika položila telefonski kabel, ta poseg je bil izveden brez soglasja tožnika, samovoljno, tožnik ima ekonomski interes za tožbo, s katero zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja. Prvotožena stranka v pritožbi oporeka le slednji ugotovitvi, namreč obstoju ekonomskega interesa za odstranitev kabla, češ da bi to pomenilo za prvotoženo stranko nesorazmerne težave, namreč prekinitev telefonskega omrežja za najmanj 8 telefonskih naročnikov, ki so priključeni na sporni kabel. Res je v pravdah, v katerih se zahteva varstvo pred motenjem posesti, potrebno upoštevati tudi ekonomski interes posameznika za vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja. Ugotovitev obstoja ekonomskega interesa je v pravdah zaradi motenja posesti lahko pomembna predvsem kot preprečitev zlorabe pravice do posestnega varstva. Pri tem pa je seveda potrebno upoštevati vse okoliščine posameznega primera. V konkretni zadevi je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da ne gre na strani tožnika za nobeno pomanjkanje ekonomskega interesa za vzpostavitev prejšnjega stanja, kot zatrjuje prvotožena stranka. Nasprotno, zaradi samovoljnega in protipravnega posega v zemljišče s položitvijo podzemnega telefonskega kabla tožnik svoje nepremičnine ne more več uporabljati na enak način, kot pred napeljavo. Za vsakršno gradnjo na svojem zemljišču potrebuje poleg ostalih dovoljenj tudi soglasje prvotožene stranke, kabel pa bi bilo potrebno prestaviti, in četudi bi vse te stroške nosila prvotožena stranka, je za tožnika to takšna ovira, da je upravičen zahtevati sodno varstvo. Da je vzpostavitev prejšnjega stanja možna, pa izhaja predvsem iz izpovedi priče M. J. Seveda je to povezano z določenimi stroški in nekaj težavami na strani tožene stranke, do tega pa bi lahko prišlo tudi kasneje, v postopku pridobitve telekomunikacijskega soglasja zaradi nameravanih gradbenih del na parceli tožnika. Ogled in ponovno zaslišanje obeh prič o tem vprašanju zato ni potrebno.

Pritožbeno sodišče nima prav nobenih pomislekov glede ugotovljenega dejanskega stanja, tudi materialno pravo v določbah členov 70 - 81 Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih je prvostopno sodišče pravilno uporabilo. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako ni drugih formalnih kršitev iz razlogov, na katere je dolžno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti ter v skladu z določbo 2. točke 380. člena ZPP potrditi pravilen sklep sodišča prve stopnje.