Jedro

Tožena stranka je upoštevala samo izvedensko mnenje, ki ji ga je priložilo sodišče, ne pa tudi okoliščin, dejstev, argumentov in dokazov, ki jih je predlagala tožeča stranka v upravnem postopku, kot sta mnenji obeh centrov za socialno delo, ki sta bila v stiku s tožnico, o tem, da je tožnica sposobna zastopati svoje interese v postopkih, ter da je uspešno in samostojno podajala pravne vloge v pravnih postopkih. Zato je tožnica imela zgolj navidezno možnost, da se je lahko izjavila o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Centra za socialno delo Jesenice št. 121-74/2014 z dne 19. 10. 2015 odpravi in se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim aktom je Center za socialno delo Jesenice na podlagi 209. člena in 185. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. RS, št. 69/04 - upb), ter na podlagi 49. in 86. člena Zakona o socialnem varstvu v prvi točki izreka odločil, da se A.A., roj. ..., imenuje začasnega skrbnika. Za začasnega skrbnika A.A se imenuje CSD Jesenice (druga točka izreka). Začasni skrbnik je za varovanca dolžan skrbeti tako kot starši za mladoletnika, ki je že star 15 let (tretja točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijanega akta je navedeno, da je zoper A.A. Okrajno sodišče v Jesenicah po uradni dolžnosti uvedlo postopek za odvzem poslovne sposobnosti. Vrhovno sodišče RS je s sklepom opr. št. I R 118/2014 dne 27. 10. 2014 odločilo, da se za odločanje v navedeni zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče in sicer Okrajno sodišče v Novi Gorici. Iz predloga Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. I P 288/2015, ki je bil podlaga za uvedbo postopka za odvzem poslovne sposobnosti A.A., izhaja, da imenovana nastopa kot tožeča stranka v pravdnem postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju zaradi ugotovitve obsega zapuščine. Za sodišče je nedosegljiva že od začetka leta 2010. Sodišču nenehno pošilja zdravniška potrdila, iz katerih izhaja, da ni sposobna za sodelovanje na naroku, prav tako pa tudi ne dviguje listin, ki jih sodišče poskuša vročiti. Sodišče je tako tekom pravdnega postopka za A.A. pridobilo dve izvedenski mnenji in sicer dne 29. 11. 2013 izvedensko mnenje mag. B.B., iz katerega izhaja, da imenovana zaradi psihičnih težav ni sposobna sodelovati na obravnavi in dne 23. 2. 2014 še izvedensko mnenje sodne izvedenke psihiatrične stroke dr. C.C. iz Ljubljane, iz katerega med drugim izhaja, da A.A. ni sposobna skrbeti za svoje pravice in koristi, vsled česar izvedenka predlaga odvzem poslovne sposobnosti v celoti.

3. Center za socialno delo Jesenice je bil s strani Okrajnega sodišča Jesenice pozvan na podajo mnenja o tem, ali je potrebno, da se A.A. odvzame (v celoti ali delno) opravilna sposobnost. V zvezi z navedenim je center sodišču glede na to, da A.A. v svojih razgovorih in pisnih zahtevah, ki jih posreduje centru deluje orientirano in je v zvezi s tem v okviru uveljavljanja pravic iz javnih sredstev sposobna dobro poskrbeti za svoje pravice in koristi predlagal, da v zvezi z odločitvijo o tem, ali je imenovani potrebno odvzeti poslovno sposobnost pridobi mnenje izvedenca psihiatrične stroke.

4. Center je večkrat poskušal vzpostaviti kontakt z A.A. v smislu seznanitve s tekom postopka postavitve začasnega skrbnika in pridobitve njenega mnenja v predmetni zadevi. Imenovana se zaradi različnih vzrokov (bolezni, finančna stiska) na vabila ni odzvala in je svoje izostanke pisno opravičila. Center za socialno delo Jesenice je dne 24.09.2014 zaprosil Center za socialno delo Nova Gorica, na območju katerega naj bi A.A. bivala, za pravno pomoč v smislu pridobitve njene izjave glede imenovanja začasnega skrbnika v postopku odvzema poslovne sposobnosti. Imenovana je pri centru za socialno delo Nova Gorica dne 3. 11. 2014 podala izjavo, v kateri je navedla, da začasnega skrbnika ne potrebuje. Povedala je, da že vse življenje popolnoma samostojno ureja vse formalne zadeve, skrbi za svoje pravice in koristi po najboljših močeh, kolikor ji zlasti dopuščajo tudi finančna sredstva. Popolnoma jasno ji je, kakšni postopki se vodijo pri sodiščih. Povedala je, da se v tem postopku želi zastopati sama oziroma s primernim, ustrezno usposobljenim odvetnikom, ki bo ustrezno zastopal njene pravice in koristi in ji bo fizično dosegljiv. Zaradi nasilja se je umaknila iz Gozda Martuljka, ima nizek dohodek, ki ji ne dopušča, da bi za zavarovanje svojih pravic hodila k odvetniku 150 km daleč, postavljeni odvetnik pa z njo tudi ni bil pripravljen komunicirati po elektronski poti. Nadalje je tudi povedala, da se je na območje Nove Gorice umaknila zaradi nasilja pred bratom in očetom, tukaj si poskuša urediti normalno življenje, si zagotoviti stanovanje za stalno bivanje, dvakrat se je že tudi prijavila na razpis za pridobitev neprofitnega stanovanja, vendar brezuspešno. Vse uradne zadeve ureja sama, sodišču pa je že tudi podrobno pojasnila okoliščine svojega zdravstvenega stanja v letu 2012, za katere meni, da jih sodišče mora upoštevati pri odločanju. Šokirana je nad mnenji obeh sodnih izvedencev, saj sta bili izdelani brez razgovora z njo oz. z njenim osebnim zdravnikom, ki jo pozna že vsaj 15 let. Prav tako je bilo Centru za socialno delo Jesenice dne 24. 9. 2014 posredovano poročilo Centra za socialno delo Nova Gorica, kamor se A.A. pogosto zglaša in išče različne oblike pomoči. Iz navedenega poročila med drugim tudi izhaja, da si gospa zna sama priskrbeti pravne nasvete, spremljevalce, nasvete s strani raznih društev, neprofitnih organizacij, pri čemer se v zadnjem času na navedeni center obrača po pomoč predvsem v zvezi s postopki na sodiščih. Glede na vse zgoraj navedeno je center dne 20. 11. 2014 obvestil Okrajno sodišče v Novi Gorici, da A.A. začasnega skrbnika ne bo imenoval. 5. Dne 2. 12. 2014 je Center za socialno delo Jesenice prejel sklep Okrajnega sodišča v Novi Gorici, s katerim je sodišče za sodnega izvedenca določilo dr. D.D. iz Maribora.

6. Dne 18. 6. 2015 je Okrajno sodišče v Novi Gorici centru posredovalo izvedensko mnenje dr. D.D. z zahtevo, da se A.A. glede na vsebino mnenja imenuje začasnega skrbnika. Iz navedenega mnenja izhaja, da izvedenec pri A.A.ugotavlja trajno duševno motnjo, blodnjavo motnjo, kot kronično duševno motnjo, ki je pogosto kljub ustreznemu zdravljenju neodzivna na terapijo.A.A. po mnenju izvedenca iz zgoraj navedenih razlogov živi v svojem bolezensko namišljenem svetu, v katerem je ogrožena, zaznamovana, žrtev sodnega in zdravstvenega sistema. Njena realnost je zaradi hude oblike duševne motnje porušena in ni sposobna skrbeti za svoje pravice in obveznosti. Izvedenec nadalje ugotavlja, da A.A. zagotovo ni sposobna sama skrbeti zase, za svoje pravice in koristi ter razumevati pomena svojih poslovnih ravnanj na področju pravnih in zdravstvenih dejavnosti. Kot najmilejši ukrep predlaga delni odvzem poslovne sposobnosti, čeprav je po njegovem mnenju verjetno potreben popolni odvzem poslovne sposobnosti in volilne pravice.

7. Po pridobitvi izvedenskega mnenja dr. D.D. je center večkrat poskušal vzpostaviti kontakt z A.A. v smislu seznanitve s tekom postopka postavitve začasnega skrbnika in pridobitve njenega mnenja v predmetni zadevi. Dne 6. 8. 2015 je A.A. v svojem dopisu centru med drugim sporočila, da se z vsebino izvedenskega mnenja dr. D.D. ne strinja. Dne 17. 8. 2015 pa je posredovala obvestilo, v katerem navaja, da je za zastopanje v nepravdnem postopku odvzema poslovne sposobnosti in izpodbijanja izvedenskega mnenja že podala vlogo za brezplačno pravno pomoč. Nadalje je dne 7. 10. 2015 posredovala dopis, iz katerega med drugim izhaja, da se s postavitvijo začasnega skrbnika ne strinja, saj je zase sposobna poskrbeti sama. Organ se sklicuje na določilo 209. člena ZZZDR. Center za socialno delo Jesenice se je pri svoji odločitvi o postavitvi začasnega skrbnika oprl predvsem na mnenje izvedenca psihiatrične stroke dr. D.D. iz Maribora, ki ga je imenovalo sodišče, in kateri je na podlagi pregledane zdravstvene dokumentacije in telefonskih razgovorov z A.A. podal mnenje, da imenovana ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi in predlagal odvzem poslovne sposobnosti delno oziroma v celoti. Organ se sklicuje tudi na 185. člen ZZZDR. Center za socialno delo Jesenice je v konkretni zadevi sprejel odločitev, da je ob močno izraženem nasprotovanju varovanke po postavitvi začasnega skrbnika zanjo koristneje, v kolikor sam prevzame opravljanje dolžnosti skrbnika.

8. V pritožbi zoper izpodbijani akt pritožnica pravi, da pooblašča odvetnico, to je E.E. iz Ajdovščine. Pravi, da je bilo ugotovljeno napačno dejansko stanje in s tem napačna uporaba materialnega prava. Center za socialno delo Jesenice je obvestila, da je že 1. 8. 2015 vložila vlogo na brezplačno pravno pomoč za zastopanje na Okrajnem sodišču v Novi Gorici v zadevi opr. št. N78/2014, za ugovor zoper navedbe izvedenca D.D., ker ni bilo nič res, kar je navajal, in da še čaka na odločbo za nadaljnje urejanje, saj je po posvetu v pisarni brezplačne pravne pomoči upravičena do te pomoči. Pravi, da je s CSD Jesenice v stalnih kontaktih, kar dokazuje pisna dokumentacija v spisu na njeno ime in prilaga kopije vlog na CSD. V predmetnem časovnem obdobju je bila dana vloga - poizvedba na CSD Jesenice strokovni sodelavki, da se izjasni glede določenih dejanj, ali niso ali so nasilje v družini, zaradi katerih naj bi se preselila iz Gozda Martuljek na območje Nove Gorice. Do danes odgovora ni prejela. V tem obdobju, konkretno 12. novembra 2015, je imela sestanek z regijsko koordinatorko zoper nasilje, strokovno sodelavko F.F., na katerega je bila vabljena tudi strokovna delavka CSD Jesenice, a se sestanka ni udeležila. Podala je tudi vlogo za zamenjavo strokovne delavke G.G. iz razlogov kot navedeno v predmetni vlogi, zlasti pa, ker ni nudila strokovne pomoči, ko je bila žrtev nasilja, ne povzročitelju nasilja, čeprav je bila o tem obveščena in sta oba ostajala sama v svoji stiski. Tudi ni povedala vseh možnosti, kje lahko s statusom invalida zaprosi za najem stanovanja za neprofitno najemnino.

9. Ugotovljeno je bilo napačno dejansko stanje in s tem napačna uporaba materialnega prava. Po klopnem meningitisu je bila zelo oslabljena, kar je bil razlog, da ni mogla hoditi na sodišče 150 km daleč, smiselno bi potek zdravljenja te bolezni lahko pojasnil infektolog, nato pa je dobila nepričakovano še krvni strdek, kar vse so težke somatske bolezni in ne psihične. Sodišču je povedala, da s svojimi dohodki ne more hoditi na pregled v Maribor, da mora imeti najprej za hrano in plačilo stanovanja. Sodišče je pravilno in pravočasno obvestila o zadržanosti zaradi že mnogo prej določenega zdravniškega pregleda, pa o nepravočasno vročeni pošti, kar vse izkazuje pisna dokumentacija v predmetnem spisu. Prilaga potrdila o plačevanju najemnine za stanovanje na trgu; potrdilo upravne enote, iz katerega je razvidno, da je ves čas od leta 2005 do vključno tega datuma sama skrbela za svoje osebno vozilo; potrdilo - izvidi o zdravljenju v Splošni bolnišnici Šempeter in v UKC Ljubljana, zaradi klopnega meningitisa.

10. Pritožbo je po pooblastilu pritožnice vložila tudi odvetnica. Odvetnica navaja, da ne držijo navedbe v obrazložitvi napadene odločbe, da A.A. ni dosegljiva za sodišče že od leta 2010. V primeru, da bi izdajatelj napadene odločbe vpogledal v spis IP 288/2005 Okrožnega sodišča v Kranju, bi ugotovil, da je A.A. za sodišče dosegljiva, pošto je sprejemala in tudi podala številne predloge za preložitev razpisane obravnave. Predloge za predložitev je opravičila z zdravniškimi potrdili tako, da je sodišče njenim predlogom v celoti sledilo. Prav tako je aktivno sodelovala pred Okrožnim sodiščem v Kranju v zadevi pod opr. št. I P 249/2010 in tudi v postopku za odvzem poslovne sposobnosti, ki se vodi pod opr. št. I N 78/2014 pred Okrajnim sodiščem v Novi Gorici. Za zastopanje v postopku pred Okrajnim sodiščem v Novi Gorici je bila pritožnici odobrena brezplačna pravna pomoč pod opr. št. 609/2015. Pritožnica meni, da je za svoje pravice sposobna sama dobro skrbeti. Ves čas je v vseh postopkih zelo aktivna, za pomoč v postopkih prosi predstavnike nevladnih organizacij, sedaj pa je pridobila tudi brezplačno pravno pomoč in jo bo v postopku odvzema poslovne sposobnosti pred okrajnim sodiščem zastopala odvetnica. CSD opira izdano odločbo na izvedeniškem mnenju psihiatrične stroke dr. D.D. Z navedenim se A.A. ne strinja, saj z izvedencem nista bila nikoli v osebnem kontaktu.

11. Res je, da je dr. D.D. skušal vzpostaviti kontakt s pritožnico, vendar je od nje zahteval, da pride v njegovo ordinacijo. Za pot na Štajersko pa pritožnica ni imela finančnih sredstev in to je tudi izvedencu povedala. Kasneje ji je predlagal srečanje v poznih popoldanskih urah (18.00 ura) v Novi Gorici, na kar pa pritožnica ni pristala. Pritožnica meni, da je ravnanje izvedenca zelo neodgovorno in nestrokovno, saj je svoje mnenje podal le na podlagi zdravniških izvidov, s katerimi je razpolagal in brez osebnega kontakta in pregleda. Iz odločbe tudi ni moč razbrati, katere so naloge CSD-ja Jesenice kot začasnega skrbnika. Iz napadene odločbe ne izhaja, za katere primere se imenuje začasni skrbnik A.A. 12. Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno. Kot izhaja iz dokumentacije v spisu je organ prve stopnje na pobudo Okrajnega sodišča v Novi Gorici uvedel postopek imenovanja začasnega skrbnika pritožnici. Postopek za odvzem poslovne sposobnosti je bil uveden na pobudo Okrožnega sodišča v Kranju. Organ prve stopnje je pritožnico dne 24. 6. 2015 povabil na razgovor, dne 23. 7. 2015 in 5. 8. 2015 pa jo je pozval, da se opredeli do uvedenega postopka in da predlaga osebo, ki bi po njenem mnenju lahko opravljala naloge začasnega skrbnika. Pritožnica se razgovora ni udeležila, organu prve stopnje pa je dne 16. 7. 2015 posredovala dopis, v katerem opisuje sodne postopke, ki tečejo pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici. Nadalje je dne 6. 8. 2015 posredovala dopis, v katerem navaja, da se ne strinja z izvedenskim mnenjem in da potrebuje denar, da plača odvetnika. Pritožnica je nadalje dne 7. 10. 2015 in 16. 10. 2015 posredovala dopisa, v katerih opisuje sodne postopke, v katerih je udeležena. Priložila je tudi dokazila glede zdravstvenega stanja. Na poziv organa prve stopnje je Center za socialno delo Nova Gorica, na območju katerega pritožnica prebiva, dne 19. 10. 2015 posredoval odgovor, iz katerega izhaja, da je bila pritožnici nudena osebna pomoč in pomoč v okviru prve socialne pomoči. 13. V zvezi z imenovanjem začasnega skrbnika pritožbeni organ najprej pojasnjuje, da bo o utemeljenosti podanega predloga za odvzem poslovne sposobnosti odločilo pristojno sodišče. Namen postavitve začasnega skrbnika pa je, da ta varuje pravice in koristi posameznika, ki tekom postopka odvzema poslovne sposobnosti morebiti zanje ne bi mogel poskrbeti sam. Začasni skrbnik je namreč namenjen dodatnemu varstvu pravic in koristi posameznika v času postopka odvzema poslovne sposobnosti, kar pa ne izključuje možnosti, da ta tudi sam sodeluje v tem postopku. V zvezi s pritožbenimi navedbami pritožbeni organ pojasnjuje, da je bilo izvedensko mnenje izdelano na podlagi sklepa, ki ga je v nepravdnem postopku odvzema poslovne sposobnosti, ki zoper pritožnico teče pred Okrajnim sodiščem v Novi Gorici, izdalo navedeno sodišče. Pritožbeni organ ni pristojen za reševanje ugovora zoper to izvedensko mnenje. V konkretnem primeru pritožnici ni bil imenovan skrbnik za posebni primer, temveč začasni skrbnik. Začasni skrbnik je zakoniti zastopnik varovanca. Varovanca zastopa na vseh področjih življenja, pri čemer ima začasni skrbnik v konkretnem primeru (3. točka izreka izpodbijane odločbe) pravice in dolžnosti mladoletnika, ki je že star 15 let. Kot zgoraj navedeno pa imenovanje začasnega skrbnika ne izključuje možnosti, da pritožnica sama sodeluje v postopku odvzema poslovne sposobnosti. V pravnem pouku odločbe je navedeno, da je zoper prvostopenjski akt dovoljen upravni spor.

14. V tožbi tožnica pravi, da je podlaga za uvedbo postopka za odvzem poslovne sposobnosti predlog Okrožnega sodišča v Kranju, iz katerega izhaja, da je bila tožeča stranka za sodišče nedosegljiva že od leta 2010-2012. Obenem pa sodišče navaja, da tožnica v postopku pošilja zdravniška potrdila, iz katerih izhaja, da ni zmožna za sodelovanje na naroku, novega odvetnika po upokojitvi g. H.H. pa nima. Tožeča stranka je sodišču opravičila svojo odsotnost zaradi zdravstvenih razlogov na ustreznem predpisanem obrazcu-potrdilu. Klopni meningitis je bolezen, katere okrevanje običajno traja dalj časa, poleg tega pa so se stranki pojavili še krvni strdki, nato pa zaradi padca odpornosti še več hujših viroz (pljučnice), zaradi česar se sodnega postopka, skladno z nasveti lečečega zdravnika, ni mogla udeleževati. Vse navedene bolezni so telesne in tožeči stranki niso pustile psihičnih posledic, ki bi lahko bile podlaga za odvzem poslovne sposobnosti, kaj šele za postavitev začasnega skrbnika.

15. CSD Jesenice je bil nato s strani Okrajnega sodišča Jesenice, kjer se vodi postopek za odvzem poslovne sposobnosti tožnice, pozvan na podajo mnenja o tem, ali je potrebno tožnici odvzeti poslovno sposobnost. V zvezi s tem je odgovoril, da tožnica v svojih razgovorih in pisnih zahtevah, ki jih posreduje centru, deluje orientirano in je v zvezi s tem v okviru uveljavljanja pravic iz javnih sredstev sposobna dobro poskrbeti za svoje pravice in koristi. CSD je zato glede odvzema poslovne sposobnosti tožnici sodišču predlagal, da naj pridobi izvedensko mnenje. Tožnica se je bila namreč zaradi slabega zdravstvenega stanja, ki je zahtevalo dostopnost do zdravstvenih storitev (splošna bolnišnica), primorana odseliti z območja pristojnosti centra, da je lažje dostopala do zdravnikov, saj nima svojcev, ki bi jo bili pripravljeni dnevno voziti na zdravstvene preglede, sama pa tega finančno in zdravstveno tedaj ni zmogla. Tožnica je glede postopka postavitve skrbnika podala tudi svojo izjavo na CSD Nova Gorica in jasno nasprotovala postavitvi ter izkazala, da je sposobna sama skrbeti za svoje premoženjske in druge pravice ter koristi. Tožnica je poudarila, da že celo življenje samostojno skrbi za svoje premoženjske in druge pravice ter da se zaveda, v kakšnih postopkih nastopa pred sodišči kot stranka.

16. Tožnica vse zadeve ureja sama, kar prav tako dokazuje, da je povsem poslovno sposobna in razume pomen postopkov. Tožnica je tako sama zaprosila za brezplačno pravno pomoč, večkrat si je tudi skušala urediti pridobitev neprofitnega stanovanja, poseduje in vozi osebni avtomobil, ki ga tudi primerno vzdržuje. CSD Nova Gorica je v svojem poročilu tudi navedel, da se tožnica pogosto obrne na njih zaradi raznih oblik pomoči ter da si zna sama poiskati pravne nasvete, spremljevalce, nasvete s strani različnih društev, neprofitnih organizacij in drugo. Vse to izkazuje, da je tožnica povsem poslovno sposobna oseba, ki se zaveda svojih ravnaj in njihovih posledic, zaradi česar je tudi sposobna ustrezno varovati svoje premoženjske in druge pravice ter koristi in za varovanje le-teh ne potrebuje skrbnika. Glede na vse navedeno je pristojni CSD tudi obvestil sodišče, da tožnici začasnega skrbnika ne bo imenoval. 17. Tožnica je toženo stranko z dopisom obvestila, da se z izvedenskim mnenjem dr. D.D. nikakor ne strinja, prav tako pa jih je obvestila, da je vložila prošnjo za brezplačno pravno pomoč zaradi ugovorov v nepravdnem postopku. Tudi iz tega izhaja, da se tožnica dobro zaveda posledic postopkov in da mora ugovarjati ter si je za učinkovito pravno zastopanje tudi želela pridobiti odvetnika na podlagi prošnje za brezplačno pravno pomoč, saj je sama pravni laik.

18. Tožena stranka sama v obrazložitvi navaja, da je svojo odločitev oprla predvsem oziroma izključno le na mnenje izvedenca dr. D.D. To izvedensko mnenje pa ni zakonito, saj je bilo izdelano brez osebnega razgovora oziroma pregleda stranke. Izvedenec je namreč mnenje s tako odločilno in za stranko pomembno vsebino napisal zgolj na podlagi telefonskega razgovora s tožnico, ko se je dogovarjal za termin pregleda in na podlagi očitno pomanjkljive ali celo napačne zdravstvene dokumentacije, ki jo je posedoval. Izvedenec na podlagi telefonskega pogovora s tožnico ni mogel tako nedvomno ugotoviti, da tožnica zagotovo ni sposobna skrbeti sama zase. Izvedenec bi moral opraviti vsaj en pregled tožnice, saj je osebni stik zelo pomemben za opredelitev tovrstnih tožničinih diagnoz. Nenazadnje je bistvo načelo neposrednosti, saj le tako lahko oseba oceni drugo osebo, njegove izpovedbe in verodostojnost, predvsem pa psihično stanje posameznika. Navedeno izvedensko mnenje tako ne more biti pravilno in zakonito, zato tožena stranka svoje odločitve o postavitvi začasnega skrbnika tožnici sploh ne bi smelo opreti nanj. Predlaga zaslišanje tožnice in njenega zdravnika.

19. Dodaja, da opravljen telefonski razgovor nikakor ne more zadoščati za ugotovitev, da ima tožnica blodnjavo motnjo, kot kronično duševno motnjo, ki pogosto kljub ustreznemu zdravljenju neodzivna na terapijo in je zato potreben popoln odvzem poslovne sposobnosti in volilne pravice. Izvedenec namreč z ničemer ne konkretizira in ne opredeli natančneje, kaj je podlaga te njegove ugotovitve, prav tako tudi ne konkretizira, kaj je podlaga njegove ugotovitve, da tožnica živi v svojem bolezensko namišljenem svetu, tako da bi bilo navedbe mogoče preizkusiti. Dejstvo je, da izvedenec ni nikoli živel neposredno ob tožnici in ne more presojati, kakšne travmatične dogodke je preživela ali pa jih ni in so povzročili posledice na njenem počutju in vedenju. Nesporno je, da tožničine psihične motnje niso take, da sploh ne bi mogla odgovorno samostojno skrbeti zase, kar je potrdila v dejanskem življenju. Tožena stranka bi morala, glede na svojo avtonomijo, samostojno in kritično oceniti dejansko stanje in sprejeti odločitev skladno s svojimi prepričanji, ne pa da je zgolj slepo sledila izvedenskemu mnenju.

20. Tožena stranka v uvodu obrazložitve namreč na več delih izpostavi, da tožnica deluje orientirano in da ni potrebe po postavitvi začasnega skrbnika, saj je sposobna dobro poskrbeti za svoje pravice. Podobno je mnenje tudi drugega CSD v Novi Gorici, ki je s tožnico opravil tudi razgovor in podal poročilo, da tožnica zna sama poskrbeti za svoje pravice in koristi, zato imenovanje skrbnika ni potrebno. Nato pa tožena stranka v nadaljevanju obrazložitve navaja vsebino izdelanega izvedenskega mnenja in svojo odločitev v celoti opre na to mnenje.

21. Tožena stranka tudi z ničemer ne obrazloži, zakaj ni upoštevala lastnih ugotovitev in ugotovitev CSD Nova Gorica, ki izhajajo iz poročila, in iz katerih izhaja, da tožnica ne potrebuje postavitve skrbnika. Toženec nikjer ne opredeli, zakaj je svojo odločbo oprl zgolj na izvedensko mnenje, čeprav na nekaj mestih izpostavi, da je bilo izdelano brez razgovora s tožnico. Iz tega izhaja, da je sodišče pravzaprav zahtevalo od tožene stranke postavitev začasnega skrbnika, čeprav to ni v pristojnosti sodišča. Določilo 209. člena ZZZDR namreč določa, da CSD po potrebi postavi začasnega skrbnika. Mnenje CSD pa je bilo, glede na lastne ugotovitve, da postavitev ni potrebna.

22. Z izpodbijano odločbo CSD so hudo omejene človekove pravice tožnice, saj se ji je onemogočilo, da bi sama oblikovala voljo in nastopala v pravnem prometu. Postavitev skrbnika lahko namreč pride v poštev le, kadar posameznik potrebuje varstvo pravic in koristi, oziroma, če to narekuje nujnost zadeve, da se postopek izvede izključno v korist varovanca. Sodišče namreč ne more zahtevati od CSD, da postavi začasnega skrbnika, temveč le obvesti CSD in ga ta postavi po potrebi. Sodišče je torej z zahtevo, da naj postavi začasnega skrbnika, posegalo v samostojnost odločanja toženca v tej zadevi.

23. Tožnica je zato mnenja, da tožena stranka ni popolno ugotovila dejstev, na katere je oprla odločbo, kar bi morala dodatno raziskati. Tožena stranka se pri izdani odločitvi opira na izvedensko mnenje, ob enem pa na določenih delih pove, da se je mnenje tožene stranke razlikovalo od izvedenskega mnenja v celoti. Tožena stranka je avtonomna pri sprejemanju svojih odločitev, zato ni dolžna sprejeti odločitve, ki jo sodišče od nje zahteva na podlagi izvedenskega mnenja, temveč je dolžna dejansko stanje sama raziskati in ugotoviti vse okoliščine, ki so pomembne za obravnavano zadevo. Še toliko bolj pa je tožena stranka dolžna raziskati dejansko stanje, če se podano izvedensko mnenje nikakor ne ujema z njihovimi dosedanjimi ugotovljenimi dejstvi.

24. Predlaga, da Upravno sodišče po uradni dolžnosti pribavi dokumentacijo osebnega zdravnika (dr. I.I.) in lečečga psihiatra v času od 2010 in nadalje, kjer se je tožnica udeleževala podpornih kontrolnih pregledov, in iz katerih izhaja, da takih zdravstvenih težav nima in da je bil razlog njene zadržanosti potovanja sto kilometrov daleč na sodišče, pri čemer bi se morala tam sama zastopati brez odvetnika.

25. Tožnica glede na vse navedeno naslovnemu sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo tožene stranke z dne 19. 10. 2015 odpravi ter naloži toženi stranki plačilo vseh stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila. V lastnoročno napisanem dodatku k tožbi se sklicuje tudi na pravico do osebnega dostojanstva iz 34. člena Ustave. Tožnica zahteva tudi odložitev izvršitve izpodbijanih upravnih aktov, kot izhaja iz vložene tožbe na naslovno sodišče v sporni zadevi, saj bi izvrševanje pomenilo, da bi jo v postopku pred sodiščem zastopal kar CSD Jesenice, ki pa po stroki ni usposobljen za strokovno zastopanje in nima za to ustreznih delovnih izkušenj in bi ji s tem lahko povzročil nepopravljivo škodo. Center za socialno delo vse do danes 1. 3. 2017 ni posredoval predloga, na kakšen način bi ji nudil kvalitetno pomoč kot začasni skrbnik, in ni opredeljeno, do kdaj bi svojo vlogo opravljal in ni določeno kdo bi nadzoroval skrbnost izvajanja opravil. Za tako delo bi vsekakor v 30 dneh že moral biti podan vsaj pisni predlog oziroma sklenjen pisni dogovor. Kljub stalnim kontaktom preko sodobne komunikacije konkretnih možnih predlogov ni posredoval, na kakšen način bi zagotovili strokovno brezplačno zastopanje pred sodiščem in strokovno odgovarjanje na sodna pisanja ali kako drugo obliko konkretne pomoči, ki jo sama glede na svoje delovno področje in situacijo težko izvaja in predstavlja velike obremenitve. Ni pomembna le hitrost sodnega postopka, ampak tudi korektnost izvajanega postopka do stranke še posebej, če stranka nima odvetnika in se zastopa sama, in gre za tako zelo pomembne posege.

26. Tudi MDDSZ RS bi lahko smiselno tolmačilo pritožbo s prilogo kot dokaz, to je odločbo službe BPP Okrožnega sodišča iz Kranja, iz katere nedvoumno izhaja, da je bila odvetnica E.E. iz Ajdovščine določena za zastopanje na prvi stopnji nepravdnega postopka in bi MDDSZ temu lahko smiselno sledilo, pa ni. MDDSZ se tudi ni konkretneje izrazilo glede obsega obveznosti "skrbnika" ob tem, da bi tožnica lahko pridobila brezplačno odvetnikovo zastopanje. Skratka samo sodišče v Kranju bi lahko postopalo po splošnem upravnem postopku in bi tožnici lahko dodelilo odvetnika. Tožena stranka je ignorirala vse pozitivne dokaze za tožnico, saj je sodišče dolžno skrbno oceniti vse dokaze in ne le enega samega, ki vplivajo na stanje in pravice. Skrbnost tožnice je razvidna tudi iz tega, da sama poskrbi za pravočasno uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in ostala življenjska opravila ter obveznosti, v obsegu razpoložljivih finančnih možnosti.

Obrazložitev k prvi točki izreka:

27. Tožba je utemeljena.

28. V konkretni zadevi gre za specifičen upravni spor zoper posamični upravni akt Centra za socialno delo Jesenice (CSD) in sicer izključno v okviru vprašanja, ali je CSD Jesenice v povezavi z drugostopenjsko odločbo ministrstva pravilno uporabil drugi stavek določila 1. odstavka 209. člena ZZZDR, po katerem center za socialno delo postavi osebi, zoper katero se je začel postopek odvzema poslovne sposobnosti, "po potrebi" začasnega skrbnika, v povezavi z določili iz točk 1., 3. in 6. šestega dela ZZZDR. Predmetni upravni spor se torej ne nanaša na vprašanje, ali so izpolnjeni pogoj za delni ali popolni odvzem poslovne sposobnosti tožnice v smislu drugega poglavja Zakona o nepravdnem postopku, ker je to v pristojnosti nepravdnega sodišča, ampak je predmet tega upravnega spora samostojna, posamična odločitev centra za socialno delo, da se tožnici med in deloma zaradi poteka sodnega postopka delnega ali popolnega odvzema poslovne sposobnosti po ZNP postavi (začasnega) skrbnika. Ta odločitev, ki jo je sprejel CSD Jesenice, je namreč takšna, da tožnica zoper to odločitev nima drugega sodnega varstva, kot v upravnem sporu, kar med strankama niti ni sporno.

29. Po ZNP bi namreč pristojno nepravdno sodišče lahko samo postavilo skrbnika v skladu z zakonom, pa tega ni storilo, ampak je pozivalo CSD Jesenice naj postavi tožnici skrbnika. Možnost, da nepravdno sodišče samo postavi skrbnika v takem primeru, je razvidna iz primerljive sodne prakse, kot je zadeva II Cp 3426/2015. V tej zadevi je Višje sodišče v Ljubljani, potem ko je nepravdno sodišče pozivalo center za socialno delo, naj postavi začasnega skrbnika, in je center za socialno delo izdal odločbo, da se začasnega skrbnika ne postavi, začasnega skrbnika postavilo sodišče sámo na podlagi 212. člena ZZZDR. To odločitev sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče razveljavilo, kajti po stališču Višjega sodišča v Ljubljani postavitev skrbnika za poseben primer osebi, če se ob tem pristojno sodišče ne ozira na to, ali je ta postavitev potrebna za varovanje pravic in koristi varovanca, pomeni prekomeren poseg v posameznikovo integriteto.2

30. Iz podatkov v spisu v konkretni zadevi je razvidno, da je Okrajno sodišče v Novi Gorici v dopisu CSD Jesenice z dne 17. 6. 2015 navedlo, da prilaga izvedensko mnenje dr. D.D. in da od CSD Jesenice "zahteva," da postavi tožnici "glede na vsebino mnenja CSD Jesenice začasnega skrbnika oziroma skrbnika za poseben primer in to urgentno in v najkrajšem možnem času" in da CSD Jesenice o tem obvesti sodišče. Ta poziv oziroma naslednje pozive je CSD Jesenice večkrat obravnaval.4 V zvezi s sklepom (mnenjem) tima za področje skrbništva št. 1221-74/2014 z dne 18. 11. 2014, da se začasnega skrbnika tožnici ne postavi, ker se očitno lahko sama zastopa v postopku, je kasneje prišlo, kot izhaja iz obrazložitve drugostopenjskega akta, do spremembe v stališču, saj je bil izdan izpodbijani akt zaradi pobude Okrajnega sodišča v Novi Gorici.

31. Poleg tega, da tožnica zoper izpodbijani akt nima drugega sodnega varstva, je za obravnavo tožbe pomembno, da izpodbijani akt posega v pravice, pravni položaj in obveznosti tožnice v smislu 1. in 2. odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) v zvezi z 1. odstavkom 219. člena ZZZDR.5 Izpodbijana odločitev, da se tožnici, ki je rojena leta ..., "imenuje" začasni skrbnik in da je začasni skrbnik za tožnico kot varovanko dolžan skrbeti tako kot starši za mladoletnika, ki je že star 15 let, pomeni začasen poseg v njeno osebno integriteto (zasebnost) in dostojanstvo v smislu 34. in 35. člena Ustave ne glede na to, da iz nobenega podatka v spisu ne izhaja, da tak ukrep v konkretnem primeru ni bil izdan v dobri veri in iz namena varovanja koristi tožnice. Da gre v takih primerih za poseg v pravno zavarovane pravice stranke, ki se s takšnim posegom argumentirano ne strinja, izhaja tudi iz določb, kot so: 1. odstavek 203. člena, 204. člen, 222. člen, 187. člen, 1. in 3. odstavek 189. člena, 1. odstavek 190. člena ZZZDR, ki urejajo druge posledice skrbniškega razmerja za varovanko.

32. Na tej podlagi je Upravno sodišče pristojno za presojo zakonitosti izpodbijanega akta, to pomeni za presojo, ali je tožena stranka pravilno ugotovila, da je bila v konkretnem primeru "potrebna" postavitev začasnega skrbnika.

33. Ugotavljanje potrebnosti za postavitev začasnega skrbnika po 209. členu ZZZDR je vezano na tri splošna pravna načela upravnega postopka, ki v konkretni zadevi niso bila spoštovana: načelo materialne resnice (9. člen ZUP) in proste presoje dokazov (10. člen ZUP) ter zaslišanja stranke (9. člen ZUP). Tožena stranka je namreč očitno preveč enostransko obravnavala pravno relevantna dejstva, saj je dokazno oceno oprla izključno na mnenje izvedenca dr. D.D., čeprav je tožeča stranka tekom upravnega postopka do izdaje prvostopenjskega akta in v pritožbi zoper prvostopenjski akt navajala več argumentiranih ugovorov, ki jih je podkrepila z dokaznimi predlogi o tem, da skrbnika ne potrebuje. Načelo materialne resnice namreč zahteva od upravnega organa, da v zvezi z določilom 209. člena ZZZDR ugotovi resnično dejansko stanje na podlagi presoje "vseh" dejstev, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (10. člen ZUP), ne pa samo tistih, ki govorijo v smeri odločitve, ki jo je morebiti zahtevalo nepravdno sodišče, za kar pa je nujno potrebno, da center za socialno delo po svojem prepričanju presodi, katera dejstva je šteti za dokazana, na podlagi vestne in skrbne presoje "vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj" (10. člen ZUP). Ker je tožena stranka upoštevala samo izvedensko mnenje z dne 12. 6. 2015, ki ji ga je priložilo sodišče, ne pa tudi okoliščin, dejstev, argumentov in dokazov, ki jih je predlagala tožeča stranka v upravnem postopku, kot sta mnenji obeh centrov za socialno delo, ki sta bila v stiku s tožnico, o tem, da je tožnica sposobna zastopati svoje interese v postopkih, da je uspešno in samostojno podajala pravne vloge v pravnih postopkih, med drugim je bila uspešna v predlogu na Vrhovno sodišče za določitev drugega pristojnega sodišča,6 da je očitno nerazumno, da izvedenec ni upošteval podatkov tožničinega zdravnika, ki je tožnico po njenih navedbah obravnaval v razdobju 15 let, je tožnica imela zgolj navidezno možnost, da se je lahko izjavila o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev (9. člen ZUP). Tožena stranka je sicer nekatere od pomembnih izjav, dejstev ali argumentov povzela v začetnem delu izpodbijanega akta, vendar pa jih ni vključila v dokazno oceno, tako da bi vse dokaze obravnavala skupaj. Navedena nujnost spoštovanje določil 8., 9. in 10. člena ZUP je še toliko bolj pomembna iz razloga, ker tožnici ni bil postavljen skrbnik izključno za dejanja v sodnem postopku odločanja o odvzemu poslovne sposobnosti, ampak ji je bil postavljen skrbnik na splošno, saj v izreku izpodbijane odločbe dolžnosti in obseg pooblastil skrbnika niso omejena na omenjeni sodni postopek, za kar je tožena stranka podlago našla v tretjem stavku določila 209. člena ZZZDR. Navedene kršitve določil 8., 9. in 10. člena ZUP so po oceni sodišča lahko vplivale na zakonitost in pravilnost odločitve (3. odstavek 27. člena ZUS-1), zato je bilo potrebno tožbi ugoditi, kot izhaja iz prve točke izreka te sodne odločbe (3. in 2. točka 1. odstavka 64. člena ZUS-1). Tožena stranka mora izdati nov upravni akt v 30 dneh od prejema te sodbe, pri tem pa je vezana (4. odstavek 64. člena ZUS-1) na pravno mnenje sodišča glede vodenja postopka in materialnega prava iz 209. člena ZZZDR.

Obrazložitev k drugi točki izreka:

34. Po določilu 2. ali 3. odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče lahko izda začasno odredbo le do pravnomočnosti sodne odločitve v upravnem sporu. Ker je sodišče v tem upravnem sporu odločilo v prvi točki izreka sodbe in je tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki, pri čemer pritožba zoper sodbo ni dovoljena (1. odstavek 73. člena ZUS-1), sodba v prvi točki izreka z vročitvijo strankam postane pravnomočna, to pa je tudi trenutek, ko izpodbijani akt ne učinkuje več, zato je predlog za izdajo začasne odredbe brezpredmeten in ga je sodišče v drugi točki izreka zavrglo (2. in 5. odstavek 32. člena ZUS-1).

Obrazložitev k tretji točki izreka:

35. Določilo 3. odstavka 25. člena ZUS-1 določa, da sodišče, kadar ugodi tožbi in upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister za pravosodje, prisojeni znesek pa plača toženec. Po določilu 2. odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik, Ur. l. RS št. 24/2007, 107/2013) se tožniku, če je bila zadeva rešena na seji in je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 285,00 EUR. Po določilu zadnjega stavka določila 3. odstavka 25. člena ZUS-1 prisojeni znesek plača toženec. Tožena stranka je dolžna plačati navedeni znesek tožeči stranki, povečan za 22% DDV, kar skupaj znese 347,70 EUR. Ta znesek mora tožena stranka plačati tožeči stranki v 15 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude tega roka pa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku 15 dni po prejemu sodbe do plačila.

1 ZNP, Uradni list SRS, št. 30/1986, Uradni list RS, št. 87/2002 - SPZ, 131/2003 - odlUS, 77/2008 - ZDZdr. 2 Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, II Cp 3426/2015 z dne 27. 1. 2016. 3 Na primer poziv Okrajnega sodišča Nova Gorica z dne 12. 10. 2015. 4 Na primer: zapisnik tima za področje skrbništva CSD Jesenice z dne 18. 11. 2014; dopis CSD Jesenice tožnici z dne 23. 7. 2015; zapisnik tima za področje skrbništva CSD Jesenice z dne 25. 8. 2015. 5 Po določilu 1. odstavka 219. člena ZZZDR pri odločanju o postavitvi pod skrbništvo in pri odločanju o pravicah in koristih varovanca, postopa center za socialno delo po predpisih, ki veljajo za splošni upravni postopek, če ni v tem zakonu drugače določeno. 6 Sklep Vrhovnega sodišča v zadevi I R 118/2014 z dne 27. 10. 2014.