Jedro

Kreditna pogodba ne vsebuje izjave, s katero bi se toženka zavezala, da bo izpolnila obveznosti glavnega dolžnika, in kjer je ta obveznost identificirana.

Zgolj podpis toženke na kreditni pogodbi ne predstavlja veljavne poroštvene izjave, enako velja za izpolnjen obrazec o osebnih podatkih solidarnega poroka.

Zgolj potrditev prisotnosti pri aktu sestavitve in podpisovanja listine za ustanovitev obveznosti porokov v zvezi z dolgom iz te listine ne zadošča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 71163/2015 z dne 12. 8. 2015 na plačilo glavnice v višini 14.349,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2015 dalje ter glede izvršilnih stroškov in tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožnici je naložilo, da je dolžna toženki povrniti njene stroške postopka v višini 1.180,76 EUR.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo tožnica, predvsem iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Graja zaključek sodišča, da solidarno poroštvo toženke ni podano, ker v kreditni pogodbi ni obkrožena rubrika, ki predvideva zavarovanje s solidarnim poroštvom. Opozarja, da je toženka podpisala tako kreditno pogodbo, kjer je zapisana poroštvena izjava, kot tudi formular s podatki o solidarnem poroku, s čimer je zavestno pristala, da jamči kot solidaren porok. V 9. členu kreditne pogodbe je besedilo, ki v celoti izpolnjuje vse zakonske zahteve za poroštveno izjavo. Zgolj dejstvo, da ni obkrožena rubrika glede posameznega zavarovanja, še ne pomeni, da se toženka ni zavezala kot solidarni porok. Če bi navedeno držalo, ne bi podpisala kreditne pogodbe pod rubriko solidarni porok in ne bi izročila banki svojih osebnih podatkov. Toženka se je zavezala k izpolnitvi poroštvene obveznosti, kar je tožnica dokazovala z elektronskimi sporočili med toženko in banko. Zavedanje o prevzetju obveznosti izhaja iz dejstva, da je kreditojemalec toženkin mož, kredit pa namenski.

3. Na pritožbo je odgovorila tožena stranka in prerekala podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Bistveno vprašanje v pritožbenem postopku ostaja, ali je toženka veljavno podala poroštveno izjavo za dolg njenega zakonca po kreditni pogodbi št. 10865/45 z dne 7. 10. 2004. Po določilu 1013. člena OZ poroštvena izjava zavezuje poroka le, če da tako izjavo pisno. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da kreditna pogodba ne vsebuje izjave, s katero bi se toženka zavezala, da bo izpolnila obveznosti glavnega dolžnika, in kjer je ta obveznost identificirana. Toženka ni bila stranka pogodbe o stanovanjskem kreditu niti kredit glede na določilo 9. člena kreditne pogodbe, ki ureja zavarovanja, ni bil zavarovan z jamstvom solidarnih porokov. Ta točka je v kreditni pogodbi ostala neizbrana, saj se je tudi kreditojemalec zavezal le zagotoviti zavarovanje kredita pri zavarovalnici, ne pa z drugimi vrstami zavarovanja. Zgolj podpis toženke na kreditni pogodbi ne predstavlja veljavne poroštvene izjave, enako velja za izpolnjen obrazec o osebnih podatkih solidarnega poroka.(1) Zavajajoče je pritožbeno sklicevanje, da je poroštvena izjava vsebovana v 9. členu kreditne pogodbe. Ta sicer res vsebuje stavek o zavezi solidarnih porokov, ki pa lahko velja le, če je bila izbrana omenjena vrsta zavarovanja in so poroki vsebinsko podali poroštveno zavezo, za kar v konkretnem primeru ne gre.

6. Tožnica veljavnosti poroštvene izjave ne more vzpostaviti s sklicevanjem na kasnejša elektronska sporočila med toženko in banko. Tudi če se je toženka zavedala obveznosti kreditojemalca do banke in celo, če je dejansko ustno pristala na prevzem poroštva, pogoj iz 1013. člena OZ glede veljavnosti poroštvene izjave ni izpolnjen.(2) Obravnavana zadeva ni primerljiva z zadevo VS RS II Ips 260/2008, na katero se sklicuje pritožnica, saj se omenjeni primer nanaša na solidarnega poroka, ki je bil hkrati zakoniti zastopnik družbe – kreditojemalke, bil je odgovoren za njeno poslovanje, sodeloval je pri najetju posojila in bil tako seznanjen v celoti z vsebino obveznosti kreditne pogodbe.

7. Ker po povedanem v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi 353. člena ZPP.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Prim. odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 374/2008, v kateri je izrecno zavzeto stališče, da zgolj potrditev prisotnosti pri aktu sestavitve in podpisovanja listine za ustanovitev obveznosti porokov v zvezi z dolgom iz te listine ne zadošča. Op. št. (2): Prim. 7. točko odločbe VSRS II Ips 374/2008.