Jedro

ZST-1 ne vsebuje določb v zvezi s postopkom, kadar stranka vloži nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks, pri tem pa glede postopkovnih vprašanj, ki v ZST-1 niso urejena, ne napotuje na uporabo ZPP ali kakega drugega zakona. Zakon, katerega subsidiarna uporaba pride v obravnavanem primeru v poštev, je ZUP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo kot nepopoln.

Proti sklepu se pritožuje tožnica zaradi nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču, podrejeno pa, da pribavi spis, opr. št. Bpp 819/2009, Okrožnega sodišča v Ljubljani in samo odloči o tem, da je tožeča stranka oproščena plačila sodnih taks. Navaja, da je tožnica v predlogu za oprostitev sodnih taks predlagala, da se pribavi izjava o premoženjskem stanju in tudi vsi ostali dokumenti, ki dokazujejo njeno premoženjsko stanje iz spisa opr. št. D 82/2005 ter Bpp 819/2009 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Navaja, da je bila s tem sodišču predložena vsa potrebna dokumentacija. Sodišča ni pribavilo spisa Bpp 819/2009, ker se isti dokument nahaja v predlaganem dokazu, bi ga sodišče moralo upoštevati.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je predlog za oprostitev plačila sodnih taks štelo za nepopolnega, saj predlagateljica predlogu ni predložila izjave o premoženjskem stanju, ki jo zahteva 2. in 3. odst. 12. člena ZST-1, ker pa je predlog vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, ga je sodišče prve stopnje na podlagi 2. odst. 108. člena ZPP, brez predhodnega poziva na dopolnitev nepopolne vloge, zavrglo.

Pritrditi je sodišču prve stopnje, da je tožnica vložila nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks. ZST-1 v 2. odstavku 12. člena določa, da mora stranka predlogu za oprostitev plačila taks priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Naslednji odstavek 12. člena ZST-1 pa določa, da podrobnejšo vsebino izjave in obliko obrazca, na katerem se izpolni izjava, predpiše minister, pristojen za pravosodje. Na podlagi navedenega člena je bil izdan Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju (Uradni list RS, št. 93/08 – v nadaljevanju: Pravilnik). Pravilnik določa vsebino in obliko obrazca izjave o premoženjskem stanju, ki jo mora stranka predložiti v postopku za oprostitev sodnih taks, ne pa tudi v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato morebitna izjava o premoženjskem stanju, ki jo je podala tožnica v postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči, ne more predstavljati izjave, zahtevane v 12. členu ZST-1. Tožnica zgolj s sklicevanjem na vpogled v spis Bpp 819/2009 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer je podala izjavo na podlagi Zakona o brezplačni pravni pomoči in ne na podlagi Pravilnika oziroma ZST-1, ter s sklicevanjem na drugo dokumentacijo na podlagi poziva sodišča, ni zadostila zahtevi iz 2. odst. 12. člena ZST-1. Drži, da v primeru, kadar stranka v pravdnem postopku vloži nepopolno vlogo po odvetniku, stranke na dopolnitev le-te ni potrebno pozivati, pač pa jo lahko sodišče takoj zavrže (2. odst. 108. člena ZPP). Vendar v obravnavanem primeru uporaba navedene določbe ne pride v poštev. Sodišče odloča o oprostitvi plačila sodnih taks na podlagi postopkovnih in materialnih določb ZST-1. ZST-1 ne vsebuje določb v zvezi s postopkom, kadar stranka vloži nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks, pri tem pa glede postopkovnih vprašanj, ki v ZST-1 niso urejena, ne napotuje na uporabo ZPP ali kakega drugega zakona. Kateri zakon je potrebno smiselno uporabiti glede vprašanj, ki z ZST-1 niso urejena, pa nam pove narava razmerja, o katerem sodišče odloča pri obveznosti plačila sodnih taks. Pri plačilu sodne takse gre za obveznost taksnega zavezanca nasproti državi, ne nasproti drugi pravdni stranki. Tudi vprašanje oprostitve plačila sodnih taks je vprašanje odnosa med prosilcem in državo, zato pri odločanju o oprostitvi plačila sodne takse ne moramo govoriti o odločanju o civilnem razmerju, ki bi ga sodišče lahko reševalo na podlagi določb ZPP. ZPP namreč v 1. členu omejuje domet svojih določb na spore iz osebnih in družinskih razmerij, ter spore iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb. Zakon, katerega subsidiarna uporaba pride v obravnavanem primeru v poštev, je Zakon o upravnem postopku (ZUP), ki v 4. členu določa smiselno uporabo pravil upravnega postopka tudi v drugih javnopravnih zadevah, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. odst. ZUP, kolikor ta področja niso urejena s posebnim zakonom. Četudi so sodne takse del pravdnih stroškov, slednji pa so postransko vprašanje pravdnega postopka, je plačilo sodne takse posebna obveznost stranke v odnosu do države in gre tako za odločanje o javnopravnem in ne civilnem razmerju (tako tudi sklep VSL opr. št. IV Cp 2009/2009).

Ker vsebuje ZUP drugačna pravila glede ravnanja z nepopolnimi vlogami in takšne stroge sankcije, kot je določena v 2. odst. 108. člena ZPP za primer, ko nepopolno vlogo vloži odvetnik, ne pozna, je odločitev sodišča prve stopnje, nepravilna. V skladu s 1. odst. 67. člena ZUP mora sodišče vlagatelja nepopolne vloge pozvati na njeno dopolnitev, četudi jo je vložil odvetnik. Šele če vloga v za to določenem roku ni dopolnjena, jo lahko sodišče zavrže. Ker sodišče prve stopnje pritožnice ni pozvalo na dopolnitev predloga za oprostitev taks, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. odst. 251. člena ZUP razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v okviru katerega bo moralo postopati v skladu s 1. odst. 67. člena ZUP in pritožnico pozvati na dopolnitev nepopolnega predloga.