Jedro

Pri predlogu za vzpostavitev listine morajo biti podane navedbe o tem, da se je listina izgubila ali da je uničena.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni, tako da se predlog za vzpostavitev listine zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani zavrnilo ugovor občine zoper sklep, s katerim je bil začet postopek vzpostavitve listine. Iz sklepa izhaja, da občina v ugovoru ni podala nobenega razloga za izpodbijanje vzpostavitve, trdila je le, da kupovalka ni plačala kupnine.

Zoper sklep se občina pritožuje. Meni, da je razlog, ki preprečuje vzpostavitev listine, navajala posredno, saj je s trditvami o neplačilu kupnine dejansko trdila, da listina ne obstaja več, saj je bila pogodba po samem zakonu razveljavljena. Nepremičnina poleg tega v listini ni navedena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Ker sodišče ni upoštevalo, da listina ne izpolnjuje pogojev za vpis v zemljiško knjigo, je napačno uporabilo materialno pravo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je moralo že ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa pritožbi ugoditi, saj predlog ne vsebuje vsega, kar mora vsebovati. Manjkajo namreč navedbe o tem, da bi se listina izgubila ali da bi bila uničena (druga alineja 1. točke prvega odstavka 234. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). Pritožbeno sodišče je že iz tega razloga moralo pritožbi ugoditi in sklep spremeniti, tako da se ugovoru ugodi, predlog za vzpostavitev listine pa zavrže (1. odstavek 235. člena ZZK-1 v zvezi z 2. in 3. odstavkom 146. člena ZZK-1).

Pritožbeno sodišče še dodaja, da predlagatelj glede na vsebino predloga tudi ni upravičena oseba za postopek vzpostavitve listine. Tega lahko po določbi drugega odstavka 234. člena ZZK-1 vloži le oseba, v korist katere bi bilo mogoče dovoliti vknjižbo lastninske pravice, če bi ta oseba predložila listino, katere vzpostavitev zahteva. Predlagatelj je sicer predlagal tudi vpis lastninske pravice nase, vendar samo na podlagi vzpostavljene listine, to je pogodbe, ki naj bi bila sklenjena med pravnim prednikom nasprotnega udeleženca in T.L.S. Ker je po določbi druge alineje prvega odstavka 149. člena ZZK-1 zahtevek za vpis, kadar se zahteva vpis pridobitve pravice v korist določene osebe, utemeljen le, če je z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljen vpis v korist te osebe, na podlagi vzpostavljene pogodbe sodišče vpisa na predlagatelja ne bi moglo dovoliti (v predlogu manjka sklicevanje na listino, ki bi izkazovala prenos od T.L.S. na M.S.).