Jedro

Košarka kot športna igra sama po sebi ni nevarna dejavnost in zato organizator igre ne odgovarja po objektivnem načelu (drugi odstavek 154. člena ob nastanku škode še veljavnega ZOR). Pri tem nič ne spremeni dejstvo, da je tožnik kot pripadnik specialne enote Ministrstva za notranje zadeve igral košarko v okviru obveznega kondicijskega usposabljanja. Delo pripadnikov specialnih enot je sicer lahko nevarno (npr. izvajanje operativnih nalog), vendar ne, ko se pripadniki kondicijsko urijo. Tako kot kondicijski tek in izvajanje drugih vaj za krepitev moči, tudi igre z žogo ne morejo biti nevarne samo zato, ker imajo za cilj usposobitev pripadnikov specialnih enot za učinkovito opravljanje operativnih nalog.

Izrek

Revizija se v delu, v katerem tožnik z njo izpodbija pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje v zavrnilnem delu odločitve o zahtevku, ki se nanaša na odškodnino za premoženjsko škodo, z a v r ž e, sicer pa se z a v r n e.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je tožnik kot vodja specialne enote pri Ministrstvu za notranje zadeve 3. aprila 2001 poškodoval med igranjem košarke v okviru obveznih kondicijskih priprav in da je tožnikova delodajalka Republika Slovenija imela zavarovano odgovornost za škodo svojih delavcev v zvezi z delom pri toženi stranki. Štelo je, da je igranje košarke nevarna dejavnost in zato po temelju v celoti, po višini pa delno ugodilo odškodninskemu zahtevku tožnika ter slednjemu prisodilo 1,600.000 tedanjih SIT odškodnine za nepremoženjsko škodo (od zahtevanih 3,000.000 tedanjih SIT) in celotno terjano odškodnino za premoženjsko škodo v znesku 114.662 tedanjih SIT s pripadki.

Sodbo sodišča prve stopnje je s pritožbo izpodbijala le tožena stranka. Sodišče druge stopnje je njeni pritožbi ugodilo in tako spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo (torej tudi v delu, v katerem je bil neizpodbijano in s tem pravnomočno zavrnjen že s sodbo sodišča prve stopnje). Štelo je, da igranje košarke ni nevarna dejavnost. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo, v kateri uveljavlja kot revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Prvonavedeni revizijski razlog utemeljuje tožnik z očitkom bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, ki naj bi bila podana, ker je izpodbijana sodba nerazumljiva in sama s seboj v nasprotju, saj sodišče druge stopnje "govori o rekreacijskem igranju košarke, o katerem pa v tem postopku ni bilo nikoli govora". Zmotno uporabo materialnega prava ob sojenju na drugi stopnji pa vidi tožnik med drugim zlasti v neupoštevanju dejstva, da so delavci specialne enote Ministrstva za notranje zadeve v času pridobivanja psihofizične kondicije na različne načine izpostavljeni povečani nevarnosti poškodovanja, ki se kaže v pogostnosti škodnih primerov. Prav to pa je bistvena značilnost nevarne dejavnosti, ki utemeljuje njeno razlikovanje od običajne. Urjenje pripadnikov specialne enote, ki poteka dnevno, v vsakršnih vremenskih okoliščinah, v različnih pogojih in pogosto brez nadzora - vse z namenom usposabljanja za najnevarnejše akcije, je gotovo dejavnost, ki odstopa od običajnih dnevnih opravil ljudi. Tožnik predlaga spremembo izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje v smeri vzpostavitve prvostopenjske odločitve.

Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija v delu zoper zavrnilno pravnomočno sodbo glede odločitve odškodnine za premoženjsko škodo ni dovoljena, v ostalem delu pa ni utemeljena.

O zavrženju revizije v nedovoljenem delu: Premoženjska in nepremoženjska škoda imata različno dejansko in pravno podlago tudi v primeru, ko se odškodnini za njiju uveljavljata z eno tožbo. Zato se v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP vrednost spora določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Vrednost izpodbijanega zavrnilnega dela pravnomočne sodbe o tožnikovem zahtevku za povrnitev njegove premoženjske škode pa znaša 478,48 EUR (prej 114.662 SIT) in torej ne presega mejnega zneska za dovoljenost revizije. V premoženjskih sporih je namreč po določbi drugega odstavka 367. člena ZPP revizija dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1,000.000 SIT). V tem obsegu je torej revizija tožnika vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti (nedovoljena revizija po določbi drugega odstavka 374. člena ZPP) in jo je zato bilo treba v tem delu na podlagi določbe 377. člena ZPP s sklepom zavreči. O zavrnitvi revizije v dovoljenem delu: Tožnik ne more zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP uspešno uveljaviti kot revizijskega razloga z očitkom sodišču druge stopnje, da "govori o rekreacijskem igranju košarke, o katerem pa v tem postopku ni bilo nikoli govora" in da je zato izpodbijana sodba nerazumljiva in sama s seboj v nasprotju. Povzete revizijske trditve namreč ne omogočajo sklepa, da so razlogi izpodbijane sodbe nerazumljivi, niti sklepa, da so si v nasprotju sami s seboj. Če je sodišče druge stopnje v razlogih svoje sodbe dejavnost, pri kateri se je poškodoval tožnik, poimenovalo kot "rekreacijsko igranje košarke", pa to pomensko v ničemer ne odstopa od prvostopenjskega (in tudi tožnikovega) poimenovanja te dejavnosti kot "pridobivanje psihofizične kondicije". V Velikem slovarju tujk (Cankarjeva založba, Ljubljana, 2002) je namreč "rekreacija" predstavljena kot iz latinskega glagola "recreare" izpeljana tujka, ki pomeni "oživiti, obuditi, znova ustvariti" in kar se povsem ustrezno prilega pojmu telesnega usposabljanja oziroma pridobivanja psihofizične kondicije, sicer pa je označba "rekreacijskega" ukvarjanja z nekim športom običajno namenjena ločevanju od "tekmovalnega" ukvarjanja z njim. Zato je poimenovanje dejavnosti v sodbi sodišča druge stopnje, ki ga problematizira tožnik v reviziji, brez slehernega pomena tudi z vidika v postopku na drugi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja v primerjavi s tistim, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Revizijski razlog formalnopravne narave torej ni podan v nobeni izmed modalitet njegovega (sicer ne povsem jasno in eksplicitno artikuliranega) uveljavljanja.

Izpodbijana odločitev je tudi materialnopravno pravilna. S tem v zvezi je treba najprej pojasniti, da ne terjajo odgovora v reviziji prvič zatrjevana (nova) dejstva v smeri nedopustne širitve trditvene podlage (tretji odstavek 370. člena in 372. člen ZPP) na področje preizkusa vprašanja morebitne krivdne odgovornosti tožnikove delodajalke za nastalo mu škodo, ki naj bi potrditvah revidenta morala poskrbeti za nadzorovano psihofizično usposabljanje, za opozarjanje na pravila košarkarske igre, za varnost delavcev in pravilnost izvajanja usposabljanja ... itd., saj je tožnik v postopku na prvi stopnji obstoj krivdne odgovornosti za nastalo mu škodo celo izrecno zanikal (glej navedbe pod točko IX. tožnikove pripravljalne vloge z dne 26. marca 2004 na list. št. 64 spisa) in preizkusa v tej smeri zato ne more doseči v postopku z izrednim pravnim sredstvom, v katerem se preverjanje materialnopravne pravilnosti izpodbijane odločitve vselej opravi le v okvirih dejanskega stanja, ugotovljenega v pravnomočno končanem postopku.

Revizijsko sodišče soglaša s pravnim stališčem sodišča druge stopnje, da košarka kot športna igra sama po sebi ni nevarna dejavnost in da zato organizator igre ne odgovarja po objektivnem načelu (drugi odstavek 154. člena ob nastanku škode še veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). O tem se je Vrhovno sodišče že izreklo v svojih odločbah (glej že v sodbi sodišča druge stopnje navedene odločbe), pri čemer nič ne spremeni dejstvo, da je tožnik kot pripadnik specialne enote Ministrstva za notranje zadeve igral košarko v okviru obveznega kondicijskega usposabljanja. Delo pripadnikov specialnih enot je sicer lahko nevarno (npr. izvajanje operativnih nalog), vendar ne, ko se pripadniki kondicijsko urijo. Tako kot kondicijski tek in izvajanje drugih vaj za krepitev moči, tudi igre z žogo ne morejo biti nevarne samo zato, ker imajo za cilj usposobitev pripadnikov specialnih enot za učinkovito opravljanje operativnih nalog.

Ker se po obrazloženem izkaže, da uveljavljani revizijski razlogi, vključno s tudi po uradni dolžnosti upoštevnim revizijskim razlogom zmotne uporabe materialnega prava, niso podani, je bilo treba tožnikovo revizijo v dovoljenem delu na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.