Jedro

Ker predlagatelj ni predložil odločbe upravnega organa o odobritvi pravnega posla o prehodu lastninske pravice na kmetijskem zemljišču, ni izkazal obstoja veljavnega pravnega naslova in je zavrnitev njegovega predloga za vknjižbo pravilna.

Izrek

Pritožba se z a v r n e kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi .

Zaznamba zavrnitve predloga se izbriše.

Obrazložitev

Predlagatelj je želel, da zemljiškoknjižno sodišče opravi vknjižbo lastninske pravice na podlagi overjene "listine o ureditvi zemljiškoknjižnega stanja" pri nepremičnini vl.št. 630 k.o. G. vas.

Zemljiškoknjižno sodišče je po referentu predlog zavrnilo, ker se predlagatelj ni odzval pozivu sodišča, da svojo vlogo dopolni tako, da sodišču dostavi tudi odločbo oz.potrdilo pristojne upravne enote o odobritvi pravnega posla v skladu z 19. in 20.členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ).

Predlagatelj je na to podal ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo in v veljavi vzdržalo sklep, da se iz navedenega razloga predlog za vknjižbo lastninske pravice zavrne.

Pritožnik izpodbija sklep,s katerim je sodišče njegov ugovor zavrnilo. Za izdani sklep ne najde nobene pravne podlage.

Nepremičnina parc.št.1502/73 - pašnik so v naravi vodna zemljišča in po poplavi v novembru 1998 še niso sanirana. Parc. št.1320/2 - njiva je v naravi stavbno zemljišče in zazidano že od leta 1979. Ta zemljišča so bila odmerjena v letu 1979 in je zato uporaba ZKZ pomenila retroaktivno uporabo zakona, ki je bil sprejet šele 1996. Listina, na podlagi katere se zahteva vknjižba, je potrjena od davčnega organa in overjena po notarju in kot taka dokončna za vpis v zemljiško knjigo.

Pritožba ni utemeljena. Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno zavrnilo predlog za vknjižbo lastninske pravice, ker se vknjižba dovoli le na podlagi javne ali zasebne listine,ki vsebuje veljavni pravni temelj (21.člen Zakona o zemljiški knjigi, ZZK). Pravni temelj za pridobitev lastninske pravice je lahko zakon, odločba državnega organa, dedovanje ali pa pravni posel (20.člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, ZTLR). Sodišče je dolžno pri odločanju o predlogu po uradni dolžnosti paziti na ničnost pravnega posla (83.člen ZZK).

Predlagatelj je želel doseči vknjižbo lastninske pravice na podlagi "listine o ureditvi zemljiškoknjižnega stanja" oz. sporazuma med dosedanjo lastnico nepremičnin in predlagateljem z dne 9.7.1997. Iz listine izhaja, da nepremičnina "preide v last kot prisestvovana in darovana posest..." in da "se prenos utemeljuje s tem, da je bila parc.št.1502/73 (v naravi pašnik, 455 m2) za dosedanjo lastnico in njene prednike povsem neuporabna in se ni nikoli koristila, zato se je to koriščenje dogovorno prepuščalo predlagatelju in S.J. ter njunim prednikom že od nekdaj in z zagotovilom, da si jo lahko vsak čas brezplačno prenesejo v svojo posest". Lastninsko pravico lahko priposestvuje le tisti, ki je v dobroverni posesti stvari (28.člen ZTLR), kar pomeni, da ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova (2.odstavek 72.člena ZTLR). Zato predlagatelj očitno ni uveljavljal priposestvovanja, ker pravi, da je vedel,da nepremičnina ni njegova, koristil jo je po dogovoru z lastnico in z zagotovilom, da lahko nepremičnino vsak čas brezplačno prenese v svojo posest (očitno last). Takšen dogovor pa predstavlja pravni posel - pogodbo med lastnico nepremičnine in predlagateljem, oz.natančneje darilno pogodbo. Če bi predlagatelju bilo ustreženo, bi na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo pridobil lastninsko pravico na podlagi pravnega posla. Za parc.št.1320/2 pa tudi sam predlagatelj navaja, da jo je zazidal kot darovano sosesko.

Nepremičnini pa sta formalno opredeljeni kot travnik oz. njiva, kar pomeni, da gre za kmetijsko zemljišče. Pridobitev lastninske pravice s pravnimi posli med živimi na kmetijskem zemljišču je možna le z odobritvijo upravne enote, ki o odobritvi izda odločbo (19.člen Zakona o kmetijskih zemljiščih,ZKZ) ali pa potrdilo, da odobritev ni potrebna (3.odstavek 20.člena ZKZ). Brez take odločbe oz. potrdila overitev podpisov na pogodbi o odtujitvi kmetijskega zemljišča sploh ni mogoča (6.odstavek 20.člena ZZK), pravni posli, sklenjeni brez odobritve oz. potrdila pa so nični (7.odstavek 20.člena ZZK). Na ničnost pravnega posla pa, kot že rečeno, zemljiškoknjižno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Kadar ugotovi, da iz listine, na podlagi katere bi se opravila vknjižba, ne izhaja veljaven pravni naslov, predlog za vknjižbo zavrne. Ker predlagatelj ni predložil odločbe upravnega organa o odobritvi pravnega posla, ni izkazal obstoja veljavnega pravnega naslova in je zavrnitev njegovega predloga za vknjižbo pravilna.

Pritožnik dejstva, da ne gre za kmetijsko zemljišče, ne more uveljaviti, dokler ne poskrbi za ustrezno zaznambo spremembe namembnosti nepremičnine pri pristojnem geodetskem organu v skladu z Zakonom o zemljiškem katastru, po katerem se usklajujejo ti podatki tudi v zemljiški knjigi. Pritožba torej ni bila utemeljena, sodišče druge stopnje pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi uradoma, zato je zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep, hkrati pa odločilo tudi o izbrisu zaznambe zavrnitve predloga (2.točka 95.člena ZZK).