Jedro

Tožnik ob vojaški agresiji na Republiko Slovenijo ni bil delavec upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, temveč je bil z odločbo o razporeditvi delavca razporejen na drugo drugo delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi, kar pomeni, da ne izpolnjuje pogoja zaposlitve pri pristojnem organu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Upravna enota Tržič (prvostopni organ) je z odločbo, št. 130-155/2007-19-15 z dne 23. 1. 2008, ugodila zahtevku tožnika in mu priznala status vojnega veterana – delavca upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, ki je bil razporejen po vojni organizaciji in sistemizaciji upravnih organov, pristojnih za obrambne zadeve, in je opravljal upravne in strokovne naloge s področja obrambe in zaščite, če je bil dejansko prisoten na delu in je opravljal naloge v povečanem obsegu, ter odločila, da se čas udeležbe v vojni od dne 26. 6. 1991 do dne 18. 7. 1991 upošteva kot podlaga za priznanje pokojninske dobe. Drugostopni organ je z odločbo, št. 13001-347/2008 z dne 4. 8. 2008, v reviziji citirano prvostopno odločbo odpravil ter tožniku ni priznal statusa vojnega veterana. Zoper to odločbo drugostopnega organa je tožnik vložil tožbo, kateri je sodišče v upravnem sporu s sodbo, opr. št. U 1986/2008 z dne 18. 3. 2009, ugodilo, odpravilo odločbo drugostopnega organa, št. 13001-347/2008 z dne 4. 8. 2008 ter jo vrnilo organu v ponovni postopek. Drugostopni organ je nato sledeč napotilom sodišča vpogledal v zadevo in ponovno ugotovil, da tožnik pogojev po določbi točke a ) 7. alineje 2. odstavka Zakona o vojnih veteranih (v nadaljnjem besedilu ZVV-UPB2) ne izpolnjuje, zaradi česar je prvostopno odločbo odpravil ter odločil, da tožniku ne prizna statusa vojnega veterana. V obrazložitvi je navedel, da je nesporno, da je bil tožnik zaposlen na Občini Tržič, v Oddelku za splošne zadeve in finance, kot .... V pravno pomembnem obdobju po zakonu je opravljal dela in naloge, ki izhajajo iz njegove izjave z dne 28. 11. 2007 ter iz drugih izvedenih dokazov. Tožnik je izrecno izjavil, da na Oddelku za obrambo ni bil nikoli in je bil po vojni organizaciji in sistematizaciji upravnih organov razporejen pri Občini Tržič. To izkazujejo tudi izvedeni dokazi, predvsem izpovedbe prič v ugotovitvenem postopku na prvi stopnji. V tem povzetku je tako podano popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje. V smiselno enaki, podobni upravni zadevi je Upravno sodišče v sodbi, opr. št. U 2094/2008 z dne 18. 2. 2009, zavzelo stališče, da je zakonodajalec pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, da se ji prizna status vojnega veterana po omenjeni določbi, navedel kumulativno, kar pomeni, da morajo biti za priznanje statusa vojnega veterana izpolnjeni vsi pogoji iz določbe a) 7. alineje 2. člena ZVV-UPB2. Sodišče je v tej sodbi še navedlo, da tudi iz ustaljene upravno sodne prakse izhaja, da glede na določbe zakona statusa vojnega veterana ni mogoče priznati vsakomur, ki je na kakršenkoli način sodeloval pri osamosvojitvi RS, temveč le tistemu, ki v konkretnem postopku dokaže, da je bila njegova udeležba takšna, kot jo določa zakon (sodba Vrhovnega sodišča, opr. št. I Up 1425/2003). Drugostopni organ je tako izpostavil okoliščino, da tožnik ni bil delavec upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, niti ni podatkov o tem, da bi bil med vojno razporejen na Oddelek za obrambo. Sam načelnik Oddelka za splošne zadeve in finance A.A. je v izjavi z dne 18. 12. 2007 med drugim izpovedal, da je bil tožnik zaposlen na omenjenem oddelku in ne more potrditi, da bi bil med agresijo interno premeščen na Oddelek za obrambo. Ker je za priznanje statusa vojnega veterana treba izpolnjevati vse pogoje po točki a), ocena in razlaga konkretnih nalog tožnika in zakaj jih ni šteti kot upravnih in strokovnih nalog s področja obrambnih zadev, ob ugotovitvi, da tožnik ni bil delavec upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, ni potrebna. Glede na navedeno je organ odločil, kot izhaja iz izreka odločbe.

Tožnik je v tožbi navedel, da meni, da ni bil zaposlen samo na oddelku za splošne zadeve in finance, saj je kot ..., ... in ... delal za vse oddelke in je bil tako sprejet v delovno razmerje pri Občini Tržič. Smiselno je predlagal ugoditev tožbi in odpravo odločbe.

Toženka je v danem roku poslala upravne spise in v odgovoru na tožbo vztrajala pri svoji odločitvi.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali so za priznanje zahtevanega statusa vojnega veterana izpolnjeni pogoji iz določbe točke a) 7. alineje 2. člena ZVV-UPB2 (Uradni list RS, št. 59/06 s spremembami in dopolnitvami). Po tej določbi je vojni veteran tudi oseba, ki je v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od dne 26. 6. do dne 18. 7. 1991 opravljala naloge ali dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije kot delavec upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, ki je bil razporejen po vojni organizaciji in sistematizaciji upravnih organov, pristojnih za obrambne zadeve, in je opravljal upravne in strokovne naloge s področja obrambe in zaščite, če je bil dejansko prisoten na delu in je opravljal naloge v povečanem obsegu. Glede na citirano določbo mora biti za priznanje statusa po tej določbi izpolnjenih več pogojev in sicer: da gre za osebo, ki je bila delavec upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, da je bil delavec razporejen po vojni organizaciji in sistematizaciji upravnih organov, pristojnih za obrambne zadeve, in je opravljal upravne in strokovne naloge s področja obrambe in zaščite, vse to pa le v primeru, če je bil dejansko prisoten na delu in je opravljal naloge v povečanem obsegu. Zakonodajalec je povzete pogoje navedel kumulativno, torej morajo biti za priznanje statusa vojnega veterana izpolnjeni vsi pogoji iz te določbe.

Tudi po presoji sodišča je drugostopni organ pravilno ugotovil, da tožnik ob vojaški agresiji na Republiko Slovenijo ni bil delavec upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, temveč je bil z odločbo o razporeditvi delavca na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi, razporejen na delovno mesto ... na Oddelku za splošne zadeve in finance (odločba, št. 123-118/89-2 z dne 1. 7. 1991). To potrjujejo tudi izvedeni dokazi v postopku na prvi stopnji (izpovedbe tožnika, prič B B., A.A., C.C. in izjava D.D. z dne 10. 1. 2008). Tožnik sicer meni, da ni bil zaposlen samo na Oddelku za splošne zadeve in finance, ker je kot ..., ... in ... delal za vse oddelke ter bil sprejet v delovno razmerje pri Občini Tržič, vendar pa to glede na povzeta ugotovljena dejstva na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati. Tožnikovo delo je namreč po sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi sodilo na Oddelek za splošne zadeve in finance pri Občini Tržič (kamor je bil – kot že navedeno – tudi razporejen), to, da je tožnik glede na vsebino del in nalog kot ..., ... in ... le-te opravljal tudi na drugih oddelkih občine (katerih sicer tožnik niti podrobneje ne opredeli), pa drugačne sistemizacije, kot je bila ugotovljena v postopku, ne more in je tudi ne izkazuje. Ker pa tožnik ne izpolnjuje pogoja zaposlitve pri pristojnem organu, drugostopni organ drugačne odločitve ob upoštevanju citirane zakonske določbe ni mogel sprejeti.

Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba organa pravilna in zakonita, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1.