Jedro

Glede na določilo šestega odstavka 189. člena ZIZ se nepravilnosti pri dražbi lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu.

Pritožnica konkretizirano ne uveljavlja, da ji elektronski sistem spletne javne dražbe zaradi morebitnih tehničnih napak (ali iz drugih objektivnih razlogov, na katere sama ni imela vpliva) ne bi dopustil uveljavitve njenih pravic kot udeleženke spletne javne dražbe.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izročilo solastni delež nepremičnin: 1/2 katastrska občina ... parcela 1113/2 in 1/2 katastrska občina ... parcela 1113/8 dolžnice kupcu B., MŠ: ... (I. točka izreka); odločilo je, da bo po pravnomočnosti sklepa pri solastnem deležu nepremičnin: 1/2 katastrska občina ... parcela 1113/2 in 1/2 katastrska občina ... parcela 1113/8 dolžnice vpisalo lastninsko pravico na osebo: B., MŠ: ... do celote tega deleža (II. točka izreka) in da se je dolžnica dolžna izseliti iz nepremičnine iz tč. 1 izreka tega sklepa ter jo v tem obsegu prazno oseb in stvari v roku 60 dni od pravnomočnosti tega sklepa izročiti kupcu B. v posest (III. točka izreka).

2.Zoper sklep se pritožujeta dolžnica in predkupna upravičenka A. A. brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

3.Predkupna upravičenka v pritožbi izpostavlja, da se je 16. 2. 2023 prijavila na e-dražbo kot predkupna upravičenka in da iz poteka ni bilo razvidno, da je na dražbo prijavljen še kdo drug. Od samega začetka dražbe je bil viden samo znesek izklicne cene 103.100,00 EUR. Želela je dražiti, pa ni vedela in videla, da draži še kdo. Pričakovala je, da bo po koncu spletne javne dražbe pozvana k temu, da se izjasni, ali bo uveljavljala predkupno pravico. Ni bila seznanjena niti s tem, da je dražba končana in da se mora glede uveljavljanja predkupne pravice izrecno in določno izjasniti. Dodaja, da je imela namen uveljavljati predkupno pravico in kupiti 1/2 nepremičnin.

4.Dolžnica v pritožbi izpostavlja, da je bila A. A. vključena v postopek spletne javne dražbe kot predkupna upravičenka, vendar ni bila pozvana ob koncu dražbe, da lahko uveljavlja predkupno pravico. Sodišče je domaknilo predmet dražbe kupcu, ki je hkrati upnik. V sklepu je bilo odločeno, da se mora izseliti in izprazniti nepremičnino. Navaja, da je stara 84 let in da je njeno zdravstveno stanje šibko, da je že nekaj let na tabletah za srce, ožilje in pritisk. V primeru, da bi se morala izseliti v 60 dneh, bi zanjo nastala nenadomestljiva škoda in bi bila življenjsko ogrožena, saj si v tako kratkem času ne more priskrbeti stanovanja ali doma za ostarele. Z solastnico nepremičnine A. A. se dogovori o skupni rabi vse infrastrukture na nepremičnini. Ni mogoče deliti vodovoda, elektrike, centralnega ogrevanja in kanalizacije. Izpostavlja še, da A. A. tudi dnevno pomaga pri vzdrževanju objekta in skrbi za njeno zdravje. Prosi, da se ji omogoči odlog izvršbe za vsaj eno leto, da si uredi življenjske pogoje za preostanek njenega življenja.

5.Pritožbi nista utemeljeni.

6.Izpodbijani sklep temelji na določilu prvega in drugega odstavka 192. člena ZIZ, po katerem sodišče po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine izda sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj lastninska pravica in izbrišejo tiste pravice in bremena, za katere je to določeno s sklepom o domiku, ter odloči, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz nepremičnine. Glede na določilo šestega odstavka 189. člena ZIZ se nepravilnosti pri dražbi lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu.

7.V predmetni zadevi je bila z odredbo o prodaji za dne 16. 2. 2023 razpisana javna dražba za prodajo dolžničinih do 1/2 solastnih deležev na nepremičninah parc. št. 1113/2 in 1113/8, obe k.o. .... Prodaja se je opravila spletno na spletnem naslovu sodnedražbe.si. Pravico nastopati na dražbi je po plačilu varščine in po potrditvi prijave imela tudi predkupna upravičenka A. A. Najugodnejšo ponudbo za nakup dolžničinih solastnih deležev obeh nepremičnin je glede na poročilo o poteku spletne javne dražbe z dne 16. 2. 2023 podal upnik, ki mu je sodišče prve stopnje s sklepom domaknilo dolžničina solastniška deleža na obeh nepremičninah.

8.V prvem odstavku 182. člena ZIZ je določeno, da kdor ima zakonito ali vknjiženo pogodbeno predkupno pravico na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, ima prednost pred najugodnejšim ponudnikom, če na poziv sodišča takoj po končani javni dražbi oziroma v določenem roku po končani spletni javni dražbi izjavi, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji in če najpozneje tri delovne dni pred dražbo položi varščino (prvi odstavek 182. člena ZIZ). Določba ZIZ je glede spletnih javnih dražb dopolnjena s 13. členom Pravilnika o objavah prodaj v spletnem iskalniku in spletnih javnih dražbah v izvršilnih postopkih (Pravilnik), ki v prvem odstavku določa, da so prijavljeni predkupni upravičenci znotraj sistema portala e-dražba takoj po koncu spletne javne dražbe pozvani, da se v 10 minutah po končani spletni javni dražbi izjavijo, če kupujejo predmet prodaje pod enakimi pogoji. V drugem odstavku 13. člena Pravilnika je določeno, da če nihče od prijavljenih predkupnih upravičencev znotraj sistema portala e-dražbe ne uveljavlja predkupne pravice, se spletna javna dražba konča z objavo poročila o poteku dražbe, v tretjem odstavku istega člena pa, da če kdo od prijavljenih predkupnih upravičencev v roku uveljavlja predkupno pravico, se po preteku tega roka objavi poročilo o poteku spletne javne dražbe z obvestilom, da dražba še ni končana, saj se bo zaradi uveljavljanja predkupne pravice nadaljevala med najugodnejšim ponudnikom ter predkupnim upravičencem, vendar ne kot spletna javna dražba.

9.Pogoj za uveljavljanje predkupne pravice v primeru prisilne prodaje na javni dražbi je torej plačilo varščine s strani predkupnega upravičenca, udeležba na dražbi in izjava predkupnega upravičenca v 10 minutah po končani spletni dražbi, da predmet prodaje kupuje pod enakimi pogoji. Kot izhaja iz predmetnega spisa, je sodišče prve stopnje predkupni upravičenki vročilo odredbo o prodaji, v kateri je natančno povzelo določilo prvega odstavka 13. člena (Pravilnik). Predkupna upravičenka ob navedenem neutemeljeno pritožbeno navaja, da ni bila seznanjena, da se mora glede uveljavljanja predkupne pravice izjaviti, saj je bila v odredbi o prodaji jasno poučena, da bo takoj po koncu spletne javne dražbe pozvana, da se izjavi, če kupuje predmet prodaje pod enakimi pogoji.

10.Predkupna upravičenka ob pojasnilih o poteku javne dražbe v odredbi o prodaji zgolj nekonkretizirano pritožbeno navaja, da je želela dražiti, pa ni vedela in videla, da draži še kdo in da je pričakovala, da bo po koncu spletne javne dražbe pozvana k temu, da se izjasni, ali uveljavlja predkupno pravico. Pritožnica konkretizirano ne uveljavlja, da ji elektronski sistem spletne javne dražbe zaradi morebitnih tehničnih napak (ali iz drugih objektivnih razlogov, na katere sama ni imela vpliva) ne bi dopustil uveljavitve njenih pravic kot udeleženke spletne javne dražbe. S takšnimi pavšalnimi pritožbenimi očitki o pomanjkljivostih pri opravi spletne javne dražbe, za katere v pritožbi tudi ne predlaga nobenega dokaza, pa predkupna upravičenka ne more uspešno nasprotovati ugotovitvam sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ki so oprte na poročilo o poteku spletne javne dražbe, da predkupna upravičenka znotraj sistema portala e-dražbe ni uveljavljala predkupne pravice, saj če bi predkupno pravico uveljavljala, dražba ne bi bila zaključena kot uspešna (drugi odstavek 13. člena Pravilnika).

11.Dolžnica s pritožbenimi navedbami, da predkupna upravičenka ob koncu dražbe ni bila pozvana, da lahko uveljavlja predkupno pravico, želi doseči pravno varstvo in izboljšanje pravnega položaja predkupne upravičenke in z njimi v ničemer ne zasleduje pravnih koristi zase. Sodišče druge stopnje se o teh pritožbenih navedbah zaradi pomanjkanja pravnega interesa dolžnice za njihovo vsebinsko obravnavo zato ne bo posebej opredeljevalo.

12.Del pritožbe, v katerem dolžnica navaja, da bi ji v primeru, da bi se morala iz nepremičnine izseliti v 60 dneh, nastala nenadomestljiva škoda in bi bila življenjsko ogrožena, zaradi česar prosi za odlog izvršbe, pritožbeno sodišče pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ne more upoštevati. Te navedbe lahko dolžnica kvečjemu uveljavlja pred sodiščem prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o predlogu za odlog izvršbe.

13.V predmetni zadevi pritožbeno ni sporno, da je bil 17. 2. 2023 izdan sklep o domiku in da je kupec pravočasno plačal celotno kupnino, zato je sodišče prve stopnje glede na določilo 192. člena ZIZ utemeljeno izdalo izpodbijan sklep.

14.Ker je glede na obrazloženo izpodbijana odločitev pravilna, pritožbene navedbe pa neutemeljene in ker tudi niso podane kršitve, na katere mora sodišče druge stopnje v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP in prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ paziti po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbi zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP in 15. člen ZIZ).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 189, 189/6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.