Jedro

Možnost, ki jo daje prvi odstavek 208. člena ZPP sodišču, da lahko to brez predloga nasprotne stranke pozove pravne naslednike prvotne pravdne stranke k prevzemu postopka, v primeru prenehanja stranke po ZFPPod ne more priti v poštev. ZFPPod je upnike izbrisanih družb pri uveljavljanju terjatev proti družbenikom izbrisanih družb omejeval z enoletnim prekluzivnim rokom.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

1. Med pravdnima strankama je tekel postopek v gospodarskem sporu zaradi plačila 157,716.474,30 SIT (sedaj 658.139,19 EUR). Po vložitvi pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje je bila tožena stranka 25. 2. 2003 izbrisana iz sodnega registra po določbah Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod, Ur. l. RS, št. 54/99, 110/99, 97/2000 Odločba Ustavnega sodišča: UI 264/99-40, 50/2002 Sklep Ustavnega sodišča: U-I-135/00-60, 93/2002 Odločba Ustavnega sodišča: U-I-135/00-77). Izbris tožene stranke iz sodnega registra je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen 17. 3. 2003. Sodišče druge stopnje je kljub temu 10. 7. 2003 odločilo o pritožbi tožene stranke. Sodba sodišča druge stopnje je bila 19. 8. 2003 vročena odvetniku T. Č., ki je bil pooblaščen za zastopanje tožene stranke do njenega izbrisa iz sodnega registra.

2. Tožeča stranka je 10. 1. 2006 sodišču prve stopnje predlagala nadaljevanje prekinjenega postopka s pravno naslednico tožene stranke T. Č. Sodišče prve stopnje je predlog zavrglo, ker je presodilo, da je tožeča stranka zamudila enoletni rok iz drugega odstavka 394. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD, Ur. l. RS št. 30/93, 29/1994, 82/1994, 20/1998, 32/1998, 37/1998, 84/1998, 6/1999, 54/1999-ZFPPod, 36/2000-ZPDZC, 45/2001 (59/2001 popr.), 50/2002 Sklep Ustavnega sodišča: U-I-135/00-60, 93/2002 Odločba Ustavnega sodišča: U-I-135/00-77, 57/2004, 63/2004-ZZRZI, 124/2004 Odločba Ustavnega sodišča: U-I-199/02-42, 139/2004, 15/2005-UPB1, 24/2005 Odločba Ustavnega sodišča: U-I 84/03-15, 111/2005 Odločba Ustavnega sodišča: U-I-212-03-14) v zvezi s petim odstavkom ZFPPod. Tožeča stranka je vložila pritožbo, ki jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za nadaljevanje postopka zoper družbenico izbrisane tožene stranke, ker je presodilo, da je postopek pravnomočno končan in da ga kot takšnega že pojmovno ni mogoče niti prekiniti niti končati.

3. Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije je zoper sklep sodišča druge stopnje (v delu, s katerim je bil potrjen sklep o zavrženju predloga za nadaljevanje postopka) vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo) v zvezi z 207. in 208. členom ZPP. Navaja, da je zaradi oprave vročitve in s tem zagotovitve učinkovanja sodbe nasproti pravni naslednici tožene stranke postopek kljub obstoju pravnomočne sodbe treba nadaljevati. Ker pravna naslednica prvotne tožene stranke ni izjavila volje za prevzem prekinjenega postopka, bi moralo sodišče prve stopnje izdati konstitutiven sklep o nadaljevanju postopka po prvem odstavku 208. člena ZPP.

4. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena tožeči stranki in družbenici izbrisane tožene stranke. Slednja je nanjo odgovorila in primarno predlagala, da Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrže, podrejeno pa, da jo zaradi neobstoja bistvenih kršitev pravdnega postopka zavrne.

5. Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

6. Vrhovni državni tožilec utemeljeno graja zaključek sodišča druge stopnje, da pravnomočno končanega postopka ni mogoče nadaljevati. Z izdajo sodbe (sklepa) sodišča druge stopnje in nastopom pravnomočnosti namreč postopek še ni končan - sledi vsaj še vročitev sodb (sklepov) strankam. Zmotno pa je nadaljnje stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje izdati konstitutiven sklep o nadaljevanju postopka po prvem odstavku 208. člena ZPP in ga osebno vročiti stranki, ki ni izjavila volje za prevzem postopka. Možnost, ki jo daje prvi odstavek 208. člena ZPP sodišču, da lahko to brez predloga nasprotne stranke pozove pravne naslednike prvotne pravdne stranke k prevzemu postopka, v primeru prenehanja stranke po ZFPPod ne more priti v poštev. Nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti bi bilo namreč v nasprotju z ureditvijo ZFPPod, ki je upnike izbrisanih družb pri uveljavljanju terjatev proti družbenikom izbrisanih družb omejeval z enoletnim prekluzivnim rokom (drugi odstavek 394. člena ZGD v zvezi s petim odstavkom 27. člena ZFPPod).(1)

7. Tožeča stranka je nadaljevanje postopka proti družbenici iz sodnega registra izbrisane tožene stranke predlagala 10. 1. 2006, kar je skoraj tri leta po tem, ko je bil sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Ker je zamudila rok iz drugega odstavka 394. člena ZGD v zvezi s petim odstavkom 27. člena ZFPPod, je sodišče njen predlog za nadaljevanje postopka proti družbenici izbrisane družbe pravilno zavrglo (smiselna uporaba prvega odstavka 274. člena ZPP).

8. Uveljavljana kršitev določb pravdnega postopka tako ni podana, sklep sodišča druge stopnje, da se zavrne pritožba tožeče stranke in potrdi sklep sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za nadaljevanje postopka, pa je, kljub napačnim razlogom, pravilen. Neutemeljeno zahtevo za varstvo zakonitosti je Vrhovno sodišče zavrnilo na podlagi 378. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP.

.Op. št. (1): Tudi sicer ima sodišče po prvem odstavku 208. člena ZPP zgolj možnost, ne pa dolžnost, da brez predloga nasprotne stranke pozove pravne naslednike prvotne stranke k prevzemu postopka.