Jedro

Sodišče prve stopnje je kljub (pravilnemu) stališču, da so tožnikova pričakovanja trajnejše zveze s toženko predstavljala odločilen nagib za izročitev daril (denarja) in da je nagib pri darilni pogodbi tako pomemben, da njegov odpad pomeni odpad pravne podlage, tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je za nekatera darila (sodišče prve stopnje ne pojasni za katera to velja), možna naturalna restitucija. Takšni razlogi so (ker sodišče ne pojasni, zakaj in za katera darila je možna naturalna restitucija) nejasni (kar onemogoča preizkus sodbe) in nasprotujejo ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik toženki naklonil več daril oziroma denarnih sredstev in ji tako omogočil nabavo premičnin in nepremičnin.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana sodba se v I. /1., I/3. in II. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, v preostalem (I/2. točka izreka) se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora toženka tožniku plačati 57.991,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov in datumov, natančneje navedenih v 1/I. točki izreka izpodbijane sodbe ter da mora toženka od 12. 11. 2015 prevzeti obveznost plačevanja kredita po kreditni pogodbi št. 023304054697582 z 12. 5. 2012; pri čemer je zapadle obroke dolžna vrniti v enkratnem znesku skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v bodoče zapadajoče obroke pa redno na dan zapadlosti plačevati na račun NLB, d. d. Tožniku je naložilo, da mora toženki v 15 dneh plačati 2.648,68 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper takšno sodbo se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožeča stranka, ki predlaga, da višje sodišče izpodbijano sodbo spremeni in ugodi tožbenemu zahtevku ali pa jo vsaj razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožnik meni, da sta v nadaljevanju postopka obe pravdni stranki podali navedbe, da sta živela skupaj, da sta bila intimna in načrtovala sklenitev zakonske zveze, toženka pa je izpovedala, da sta hodila na izlete in vse počela skupaj. Kljub temu, da je tožnik v tožbi trdil, da ni prišlo do zunajzakonske skupnosti, toženka pa temu ni nasprotovala, bi moralo sodišče prve stopnje o vrnitvi daril odločati na podlagi 84. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR).

Ne drži stališče sodišča prve stopnje, da je zahtevek neutemeljen na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi, ker naj tožnik ne bi zatrjeval vseh elementov neupravičene obogatitve. Jasno je izkazal obstoj denarnih sredstev in na kak način jih je porabil za potrebe toženke. Toženka je prejem denarja priznala. Pravna podlaga, na podlagi katere bi bila toženka upravičena denar zadržati, je odpadla.

Pritožnik še meni, da je sodišče napačno uporabilo 540. člen Obligacijskega zakonika (OZ).

3. Tožena stranka predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Tožnik zahteva, da mora toženka prevzeti plačevanje njegovega kredita. Sodišče prve stopnje je ta del tožbenega zahtevka zavrnilo z obrazložitvijo, da je tožba nesklepčna, tožnik pa nesklepčnosti kljub opozorilu tožene stranke in sodišča v okviru materialnega procesnega vodstva ni odpravil. Tožnik v pritožbi navede, da se pritožuje zoper sodbo v celoti, razlogov glede tega dela odločitve sodišča prve stopnje pa ne navede. Pritožbeno sodišče je v tem delu opravilo uradni preizkus izpodbijane sodbe in ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo (tudi to sodišče ne najde nobene pravne podlage, ki bi toženki nalagala vstop v tožnikovo pogodbeno razmerje), sodba v tem delu in postopek pred njeno izdajo pa prav tako nista obremenjena z nobeno od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti. Višje sodišče je zato pritožbo zoper ta del odločitve sodišča prve stopnje zavrnilo in sodbo v tem I/2. točki izreka potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

6. Pritožbene trditve o tem, da je bilo razmerje med pravdnima strankama izvenzakonska skupnost, so contra factum proprium. Višje sodišče nima pomislekov v stališče sodišča prve stopnje (obrazloženo v 8. točki obrazložitve izpodbijane sodbe), da trditve pravdnih strank ne omogočajo zaključka, da je med njima obstajala takšna skupnost, ki bi ob razpadu utemeljevala vrnitev daril po določbi 84. člena v zvezi z 12. členom ZZZDR.

7. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da prekinitev (intimne) zveze ne nasprotuje morali, zato dejstvo, da med pravdnima strankama ni prišlo do sklenitve zakonske zveze, četudi je tožnik pričakoval, da bo, ne utemeljuje preklica darilne pogodbe po 540. členu OZ.

8. Pritožbeno sodišče prav tako sprejema dejanske in pravne zaključke sodišča prve stopnje v 9. in 10. točki ter prvem delu (na 7. strani) 11. točke obrazložitve izpodbijane sodbe.

9. Iz nadaljevanja obrazložitve 11. točke na 8. strani izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče razbere, da je sodišče prve stopnje kljub (pravilnemu) stališču, da so tožnikova pričakovanja trajnejše zveze s toženko predstavljala odločilen nagib za izročitev daril (denarja) in da je nagib pri darilni pogodbi tako pomemben, da njegov odpad pomeni odpad pravne podlage, tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je za nekatera darila (sodišče prve stopnje ne pojasni za katera to velja), možna naturalna restitucija. Takšni razlogi so (ker sodišče ne pojasni, zakaj in za katera darila je možna naturalna restitucija) nejasni (kar onemogoča preizkus sodbe) in nasprotujejo ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik toženki naklonil več daril oziroma denarnih sredstev in ji tako omogočil nabavo premičnin in nepremičnin (7. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Če je tožnik toženki podaril denar, pride v poštev denarna restitucija. Če ji je podaril stvari, ima res najprej pravico do naturalne restitucije, šele če vrnitev stvari ni mogoča ali primerna, pa pride v poštev denarna restitucija. Če je podaril tako denar kot stvari, to, da zahteva vrnitev denarja, lahko (če je možna naturalna restitucija) utemeljuje le delno zavrnitev tožbenega zahtevka, zavrnitev v celoti pa samo v primeru, ko bi bil tožbeni zahtevek postavljen tako, da ga ne bi bilo mogoče ločiti.

10. Sodišče prve stopnje tudi obrazloži, da tožnikova trditvena podlaga ne zajema vseh pravno odločilnih dejstev o elementih kondikcije. Konkretneje ne obrazloži, katera dejstva manjkajo(1), zaradi česar sodbe tudi v tem delu ni mogoče preizkusiti.

11. Ker je torej, kot je bilo opisano, v tem delu podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je višje sodišče v skladu s 1. odstavkom 354. člena ZPP sodbo v I/1. točki izreka razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj pritožbeno sodišče ne more nadomestiti manjkajočih razlogov oz. se namesto sodišča prve stopnje odločiti, kateri od nasprotujočih si razlogov so pravilni. V ponovljenem sojenju naj sodišče odpravi ugotovljene kršitve.(2)

12. Razveljavitev odločitve o pravdnih stroških je posledica delne razveljavitve sodbe. Odločitev o stroških pritožbenega postopka pa je v skladu s 3. in 4. odstavkom 165. člena ZPP pridržana za končno odločbo.

Op. št. (1): Predpostavke zahtevka na podlagi neupravičene obogatitve so prikrajšanje, obogatitev brez pravne podlage in vzročna zveza med enim in drugim.

Op. št. (2): Ob tem višje sodišče opozarja, da to, da je pritožbeno stališče zavzelo stališča o neutemeljenosti zahtevka na drugih pravnih podlagah, ne pomeni, da sodišču prve stopnje razlogov o teh vprašanjih (o katerih ni razsojeno) v sodbi, ki bo sledila ponovljenemu sojenju, ni treba navesti.