Jedro

Tožnikove pripombe ob razgrnitvi elaborata nove razdelitve zemljišč so bile upoštevane in se je tožniku po dopolnitvi tega elaborata dodelilo zemljišče, ki se nahaja na lokaciji tožnikovih vloženih parcel, na južnem delu pa obsega tudi zemljišča drugih komasacijskih udeležencev. S tem so bila spoštovana določila ZKZ o pogojih nove razdelitve zemljišč.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. S 1. točko izreka v uvodu izpodbijane odločbe je prvostopni organ odločil, da se zemljišča iz komasacijskega sklada na komasacijskem območju X., navedena v odločbi o uvedbi komasacijskega postopka št. 321-24/2011-11 (0403) z dne 15. 12. 2011, spremenjeni z odločbo št. 331-9/2012-6 (0403) z dne 23. 4. 2012, na novo razdelijo med komasacijske udeležence in sicer tako, da se A.A., ki je vložil v komasacijski sklad naslednja zemljišča v k.o. ...: parc. št. 2048 - njiva 5, v izmeri 6814 m2, parc. št. 2049 - travnik 6, izmere 2802 m2 in parc. št. 2050 - njiva 4, površine 1554 m2 oziroma skupaj v izmeri 11170 m2, razredov B, C in F v skupni vrednosti 1.004.770 cenilnih enot (C.E.), dodeli zemljišče št. 3427 v isti k.o., površine 12236 m2, razreda B (8.209 C.E.), C (2.887 C.E.) in F (1.140 C.E.) oziroma skupaj v vrednosti 996.229 C.E. 2. Zaradi povečanja površin poti, melioracijskih jarkov in vodotokov se zmanjša vrednost vloženega zemljišča za 0,85 %, kar pomeni za 8.541 C.E., vrednost tega zemljišča z odbitkom torej znaša 996.229 C.E..

3. Komasacijski udeleženci morajo prevzeti njim dodeljena in pokazana zemljišča iz komasacijskega sklada v posest in obdelavo takoj po vročitvi te odločbe oziroma najkasneje do 15. 10. 2015, svoja dosedanja zemljišča pa morajo prepustiti komasacijskim udeležencem, katerim so s to odločbo dodeljena (2. točka izreka). Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (3. točka izreka). Če komasacijski udeleženci v začasno posest dodeljenih zemljišč ne obdelujejo, niso upravičeni do odškodnine zaradi izpada dohodka (4. točka izreka). Upravna enota Murska Sobota bo predlagala vpis novega stanja v zemljiško knjigo in zemljiški kataster po pravnomočnosti te odločbe. Komasacijski udeleženci postanejo lastniki zemljišč z vpisom pravnomočne odločbe o novi razdelitvi zemljišč v zemljiško knjigo (6. točka izreka). Posameznemu komasacijskemu udeležencu se vroči odločba o razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada tako, da se mu vroči le tisti del 1. točke izreka odločbe, ki se nanaša nanj (7. točka izreka).

4. Iz obrazložitve izhaja, da je predlagatelj komasacijskega postopka Občina Moravske Toplice. Odločba o uvedbi komasacijskega postopka je postala pravnomočna dne 10. 7. 2012. V skladu z 59. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) je bila za opravljanje posameznih opravil v komasacijskem postopku imenovana komasacijska komisija, katere člani so strokovnjaki s pravnega, agronomskega in geodetskega področja ter predstavnika komasacijskih udeležencev.

5. V obdobju med 20. 2. 2014 in 10. 3. 2014 so bili na podlagi sklepov upravne enote z dne 20. 2. 2014 razgrnjeni elaborati idejne zasnove ureditve komasacijskega območja X., elaborat vrednotenja zemljišč in elaborat obstoječega stanja zemljišč na tem komasacijskem območju, ki jih je vse izdelal izvajalec komasacije B. d.o.o. Podane predloge in pripombe na elaborat idejne zasnove je dne 14. 5. 2014 in 13. 8. 2014 obravnavala komasacijska komisija na skupnem sestanku s člani komasacijskega odbora, predstavniki Občine Moravske Toplice, predstavniki Zavoda RS za varstvo narave in predstavniki Javnega zavoda Krajinski park Goričko. Izvajalcu komasacije B. d.o.o. je bilo naloženo, da razgrnjeni elaborat idejne zasnove ureditve komasacijskega območja X. ustrezno dopolni na podlagi sprejetih sklepov.

6. V obdobju med 28. 1. 2015 in 13. 2. 2015 je bil na podlagi sklepa Upravne enote Murska Sobota z dne 28. 1. 2015 razgrnjen elaborat nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju X., ki je bil izdelan na podlagi elaborata idejne zasnove, elaborata obstoječega stanja, elaborata vrednotenja zemljišč, želja komasacijskih udeležencev ter ob upoštevanju določb 64. in 65. člena ZKZ in odločbe o uvedbi komasacijskega postopka. Na predlog nove razdelitve zemljišč je bilo podanih 29 pripomb, katere je obravnavala komasacijska komisija, ki je k obravnavi povabila tudi posamezne komasacijske udeležence. Glede podanih pripomb je komasacijska komisija sprejela sklepe na zapisnik, ki je del spisne dokumentacije, in s katerimi je seznanila komasacijske udeležence, ki so jih spremembe na podlagi sprejetih sklepov zadevale. Komasacijska komisija je izvajalcu komasacije B. d.o.o. naložila, da na podlagi sprejetih sklepov dopolni elaborat nove razdelitve zemljišč do konca meseca junija.

7. Z dopolnjenim elaboratom nove razdelitve zemljišč je komasacijska komisija v prostorih zadružnega doma X. dne 7. 5. 2015 seznanila komasacijske udeležence, na katere se je nanašala bistvena sprememba predloga nove razdelitve zemljišč. Komasacijska komisija je sprejela ugotovitveni sklep, da je izvajalec komasacije upošteval sklepe komasacijske komisije sprejete na zapisnike z dne 8. 4. 2015, 9. 4. 2015 in 10. 4. 2015 ter medsebojne dogovore strank in ustrezno dopolnil projekt nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju X., B. d.o.o. pa je naložila, da obravnavani projekt nove razdelitve zemljišč ustrezno dopolni še na podlagi sklepov komasacijske komisije sprejetih dne 7. 5. 2015, ki se nanašajo na novo razdelitev zemljišč posameznih komasacijskih udeležencev, da izvede prenos mej novo dodeljenih zemljišč v naravo in komasacijske udeležence seznani s parcelnimi mejami novo dodeljenih zemljišč v naravi, izdela načrt nove razdelitve zemljišč in celoten elaborat komasacije X., ter upravni del elaborata komasacije preda Upravni enoti Murska Sobota, geodetski del pa Območni geodetski upravi Murska Sobota. Po sklepu komasacijske komisije je izvajalec komasacije komasacijskim udeležencem v naravi pokazal njim dodeljena zemljišča, s čimer so bili seznanjeni junija 2015. 8. S sklepom Upravne enote Murska Sobota št. 331-22/2015-3 (0503) z dne 24. 6. 2015 je bila določena vrednost cenilne enote na komasacijskem območju X. v denarju in sicer ena cenilna enota znaša 0,01 EUR. Z istim sklepom je bilo tudi določeno, da se poračuni razlik med vrednostjo komasacijskega sklada dodeljenih zemljišč do višine 10,00 EUR ne izvršijo. Sicer morajo pozitivno razliko komasacijski udeleženci vplačati v komasacijski sklad, negativno razliko pa dobijo izplačano. Zaradi zgraditve skupnih objektov in naprav oziroma povečanja površin melioracijskih jarkov, vodotokov in zarasti se je skupna vrednost zloženih zemljišč v komasacijski sklad zmanjšala za 0,85 %. Za enak odstotek se je zmanjšala vrednost zemljišč, ki jih dobi posamezni komasacijski udeleženec iz komasacijskega sklada.

9. Tožnik se je zoper to odločbo pritožil, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je z v uvodu navedeno odločbo njegovo pritožbo zavrnilo. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik na podlagi razgrnjenega elaborata nove razdelitve zemljišč oziroma razdelitvenega izkaza št. 151 dobil v zameno za njegova vložena zemljišča, zemljišče v skupni površini 10957 m2 in skupni vrednosti 996.229 C.E., kar pomeni, da vrednostna razlika ni nastala. Iz primerjave grafičnega dela elaborata obstoječega stanja in grafičnega dela elaborata nove razdelitve zemljišč pa je razvidno, da se tožniku prvotno dodeljeno zemljišče ni nahajalo na lokaciji tožnikovih vloženih zemljišč, marveč nekoliko vzhodneje v isti tabli. Iz pripomb in predlogov na naveden razgrnjen elaborat je razvidno, da se tožnik ni strinjal z razdelitvijo v tabli 1 in je želel, da se mu dodeli zemljišče na lokaciji vloženih parcel točno na istem mestu. Ker je tožnik pri podanih predlogih oziroma pripombah vztrajal tudi dne 9. 4. 2015, je izvajalec komasacije predlagal zamik tožnikovega dodeljenega zemljišča proti zahodu, in sicer na lokacijo tožnikovih vloženih zemljišč pod pogojem, da se s tem strinja lastnik izkaza št. 161. Iz izjave z dne 2. 6. 2015 je razvidno, da se je lastnik izkaza št. 161 s tem strinjal, pod pogojem, da se mu dodeli zemljišča poleg izpodbijanega izkaza. Iz grafičnega dela dopolnjenega elaborata nove razdelitve zemljišč je ravzidno, da je izvajalec komasacije tožniku v tabli št. 1 dodelil zemljišče v površini 12236 m2 v vrednosti 996.229 C.E. Ob primerjavi z grafičnim delom elaborata obstoječega stanja je razvidno, da se navedeno zemljišče nahaja na lokaciji tožnikovih vloženih parcel (št. 2048, 2049 in 2050), vendar pa v njegovem južnem delu zaobsega tudi vložena zemljišča drugih komasacijskih udeležencev (parc. št. 2082 do 2086). Iz navedene dopolnitve je še razvidno, da si z vzhodne strani navedenega dodeljenega zemljišča sledijo še zemljišča oziroma izkazi št. 161, 6 in 83 in ostali, kakor po prvotnem predlogu nove razdelitve. Takšno stanje povzema tudi izpodbijani izkaz oziroma odločba o novi razdelitvi zemljišč. Glede na navedeno drugostopni organ ugotavlja, da je prvostopni organ ugodil tožnikovemu predlogu glede lokacije dodeljenega zemljišča. 10. Drugostopni organ še ugotavlja, da je točna navedba tožnika, da je dobil manjšo travniško površino, kot jo je vložil, vendar pa ocenjuje, da je ta ugovor nerelevanten, saj so parameter vrednosti vrednostni razredi oziroma cenilne enote in ne okoliščina, kaj je zemljišče po dejanski rabi. Razen tega pa je odstopanje minimalno, saj je tožnik v vrednostnem razredu B in C vložil 11157 m2, dobil pa jih je 11086 (pravilno 11096), kar predstavlja 0,6 % zmanjšanje njivske oziroma travniške površine. Je pa zato dobil v F vrednostnem razredu 1140 m2 zemljišča (vložil pa je 13 m2), zaradi česar se mu je povečala skupna površina dodeljenih zemljišč, kar pomeni razliko v višini 9,5 % v korist tožnika, ki pa ne presega zakonsko še dovoljenega odstopanja v višini 15 %, medtem ko skupna vrednost dodeljenih zemljišč ostaja enaka. Drugostopni organ zato kot neutemeljene zavrača navedbe tožnika, ki želi zemljišče na isti lokaciji in v isti površini kot pred komasacijo in da noče zemljišča v F vrednostnem razredu. Izpodbijana odločitev je tako v skladu s 55., 65., 66. in 67. členom ZKZ. Drugostopni organ dodaja, da tožnik oziroma komasacijski udeleženec ne more izbirati ali zavračati posameznih površin, če za to nima neposredne opore v ZKZ ali Pravilniku o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (v nadaljevanju Pravilnik).

11. Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično kršitve materialnega prava. Tožnik navaja, da so bile njegove pripombe v komasacijskem postopku upoštevane le delno. Po njegovem mnenju določba 55. člena ZKZ pri tožniku ni bila upoštevana, saj je v komasacijski sklad vložil 3 lastne parcele (2048 - njiva, 2049 - travnik in 2050 - njiva), ki spadajo v višji vrednostni razred od parcele, ki jo je dobil s komasacijskim postopkom. Držijo navedbe v izpodbijani odločbi, da se zemljišče 3427 nahaja na dosedanji lokaciji tožnikovih vloženih parcel, vendar v južnem delu zaobsega vložena zemljišča drugih komasacijskih udeležencev, s čimer tožnik ne soglaša. Tožnik še navaja, da se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo - živinorejo, zato mu je zelo pomembno, kakšne kvalitete zemljišča ima v lasti in posesti za upravljanje. Njegova dosedanja travniška površina mu je koristila za krmo živine in se mu je po njegovi oceni zmanjšala za večji procent, kot to ugotavlja prvostopni organ in tožena stranka. V naravi gre za močvirnast zelo poraščen del zemeljske površine, ki že več kot 50 let ni bila obdelana in se razteza vse vzdolž potoka, tega dejstva pa prvostopni in drugostopni organ pri svoji odločitvi nista upoštevala. Zmotna je odločitev obeh organov, ki vrednost kvalitetnega zemljišča enači s površino, saj gre po mnenju tožnika za zelo veliko razliko glede na zemljišča v vrednostnem razredu B in C, ki jih je vložil v sklad, v zameno pa dobil zemljišča v slabšem vrednostnem razredu F. 12. Tožnik dodaja, da je že pred izvedbo komasacijskega postopka obdeloval zemljišča oziroma parcele, ki so predstavljale zaokroženo celoto, zato mu ne bi bilo treba teh parcel odvzeti, saj je izgubil skoraj polovico parc. št. 2048 - travnik, pridobil pa poraščeno zemljišče, ki je povsem nekoristno in neuporabno. Kolikor bi želel to zemljišče spremeniti v obdelovalno površino, bi mu nastali ogromni nepotrebni stroški, zato je tožeča stranka z izvedbo komasacijskega postopka oškodovana. Kot kmet uveljavlja subvencijo za površino, ki jo je predhodno imel, in v ta namen dobiva tudi denarna sredstva na račun pridelanega pridelka. Ker pa tega pridelka ne bo mogel ustvariti na pridobljeni zaraščeni površini, obstaja velika verjetnost, da bo v primeru kontrole denarno kaznovan. Če bo do tega prišlo, bo uveljavljal odškodnino. Subvencije ne bi mogel priglasiti za ta del zaraščenega zemljišča, saj je vsem poznano dejstvo, da je nekoristno, zato tožeča stranka na predlog uradne osebe, ki vodi in obravnava postopke za subvencijo, obdeluje svoja dosedanja zemljišča, kot to izhaja iz izpisa iz registra kmetijskih gospodarstev z dne 12. 1. 2016. Tožeča stranka predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in vrne v nov postopek, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

13. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je tožeča stranka ob razgrnitvi elaborata nove razdelitve zemljišč želela, da se ji dodeli zemljišče na točno isti lokaciji, kot je bilo zemljišče, ki ga je vložil, za kar pa nima pravne podlage ne v ZKZ ne v Pravilniku. Kljub temu je prvostopni organ njenemu predlogu delno ugodil. Glede na to v postopku ni prišlo do kršitve določb prvega odstavka 55. in 65. člena ZKZ. Dodaja, da je tožeča stranka dobila le za 61 m2 manj zemljišča v B in C vrednostnem razredu, pri tem pa je dobila skupno za 1066 m2 več zemljišča, kot ga je vložila v komasacijski sklad v F vrednostnem razredu. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

14. Tožba ni utemeljena.

15. Po presoji sodišča je izpodbijani akta pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

16. Komasacijo, to je postopek, v katerem se zemljišča na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča, ureja ZKZ v členih 55 do 76. Komasacija se uvede z odločbo upravne enote (prvi odstavek 57. člena ZKZ). Komasacijski udeleženci pred vložitvijo vloge za uvedbo komasacije izvolijo izmed sebe komasacijski odbor, ki: zastopa interese komasacijskih udeležencev, pripravlja predloge, ki jih posreduje upravni enoti, sodeluje pri pripravi predloga elaborata o vrednotenju in o razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada. Komasacijski odbor ne sme odločati o pravicah komasacijskih udeležencev (61. člen ZKZ).

17. V postopku komasacije se izdelajo in razgrnejo naslednji elaborati: elaborat obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju, elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju, idejna zasnova ureditve komasacijskega območja in elaborat nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju (prvi odstavek 63. člena ZKZ). Komasacijski udeleženci lahko podajo na elaborate po tem členu pripombe in predloge na sami razgrnitvi, najpozneje pa v osmih dneh po izteku roka razgrnitve. Pripombe in predlogi na razgrnjene elaborate se obravnavajo v postopku pred izdajo odločbe o novi razdelitvi zemljišč, o njih pa se odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč (četrti odstavek 63. člena ZKZ). Komasacijski udeleženci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišče približno enake skupne vrednosti, razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5 % vrednosti in 15 % površine (prvi odstavek 65. člena ZKZ). Če dobi komasacijski udeleženec iz komasacijskega sklada zemljišče, ki je večje skupne vrednosti kot zemljišče, ki ga je vložil, mora v denarju plačati komasacijskemu skladu razliko, če dobi zemljišče manjše vrednosti, pa se mu v denarju izplača razlika (tretji odstavek 65. člena ZKZ).

18. Če se na komasacijskem območju zaradi celovite ureditve zemljišč zgradijo poti, melioracijski jarki, vetrobranski pasovi ali drugi javni objekti, ki so potrebni za izvedbo komasacije, in se zaradi tega zmanjša skupna površina zemljišč, ali se iz drugih vzrokov poveča skupna površina zemljišč, ki naj se razdelijo med komasacijske udeležence, se dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu sorazmerno z vloženim zemljiščem manjša oziroma večja površin zemljišč (prvi odstavek 67. člena ZKZ).

19. Najpozneje v šestih mesecih po razgrnitvi elaborata o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada izda upravna enota odločbo o novi razdelitvi zemljišč. Pred izdelavo te odločbe mora upravna enota pridobiti potrditev organa, pristojnega za vodenje zemljiškega katastra, da je elaborat o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada izdelan v skladu s predpisi o zemljiškem katastru, in seznaniti komasacijske udeležence z njim dodeljenimi zemljišči v naravi. Komasacijski udeleženci morajo prevzeti njim dodeljena in pokazana zemljišča v posest in obdelavo takoj po vročitvi odločbe o novi razdelitvi, razen, če je v odločbi naveden poseben rok za prevzem, svoja dosedanja zemljišča pa morajo prepustiti komasacijskim udeležencem, katerim so z odločbo o novi razdelitvi dodeljena. Šteje se, da je s seznanitvijo komasacijskega udeleženca z dodeljenim zemljiščem v naravi prevzeta začasna posest, ki uživa posestno varstvo po pravilih varstva posesti po ZPP. Pritožba zoper odločbo o razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada ne zadrži njene izvršitve (70. člen ZKZ).

20. Sodišče zaključuje, da so bila v komasacijskem postopku zgoraj citirana določila ZKZ pravilno upoštevana in po izvedenem postopku komasacije pravilno izdana izpodbijana odločba.

21. Kot izhaja iz zgoraj povzetih ugotovitev upravnih organov, je tožnik v komasacijski sklad vložil zemljišče površine 11170 m2 in 1.004.770 C.E. Zaradi povečanja skupne površine zemljišč zaradi povečanja površin poti, melioracijskih jarkov in vodotokov se je vrednost vloženega zemljišča zmanjšala za 0,85 %, kar pomeni, 8.541 C.E. To je v skladu s prvim odstavkom 67. člena ZKZ. Vrednost tožnikovih vloženih zemljišč z odbitkom tako znaša 996.229 C.E. Toliko pa tudi znaša vrednost zemljišča, ki ga je tožnik dobil iz komasacijskega sklada na podlagi nove razdelitve zemljišč, površina tega zemljišča pa znaša 12236 m2. Pri odločitvi je bila torej spoštovana določba prvega odstavka 65. člena ZKZ, po katerem razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5 % vrednosti in 15 % površine.

22. Tožbenim navedbam, da gre za večjo razliko glede na vrednostni razred ni mogoče pritrditi, saj kot izhaja iz ugotovitev drugostopnega organa, ki jih sodišče povzema, saj jih tožnik argumentirano ne izpodbija, razlika med vloženimi zemljišči v vrednostnem razredu B in C in dobljenim zemljiščem v tej kategoriji znaša 0,6 % oziroma 61 m2 v tožnikovo škodo. Dobil pa je v vrednostnem razredu F 1140 m2 zemljišča, vanj pa je vložil 13 m2. Skupna površina zemljišč, ki jo je dobil tožnik iz komasacijskega sklada se je tako povečala za 9,5 % in ne presega zakonsko dovoljenega odstopanja, ki znaša 15 %. Ob tem je dodati še, da so bile tožnikove pripombe po razgrnitvi elaborata nove razdelitve zemljišč upoštevane in se je tožniku po dopolnitvi tega elaborata dodelilo zemljišče, ki se nahaja na lokaciji tožnikovih vloženih parcel, na južnem delu pa obsega tudi zemljišča drugih komasacijskih udeležencev. Kot izhaja iz obrazloženega, pa so s tem spoštovana določila ZKZ o pogojih nove razdelitve zemljišč.

23. Izpodbijana odločitev je bila tako pravilno sprejeta na zgoraj navedeni dejanski in materialnopravni podlagi, zato so tudi ostale tožbene navedbe, ki se nanašajo na tožnikovo kmetijsko dejavnost in dodelitev subvencij iz naslova te dejavnosti, v tem postopku neupoštevne.

24. Po obrazloženem je sodišče odločilo, kot izhaja iz I. točke izreka te sodbe.

25. Glede zahtevanih stroškov je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Po obrazloženem je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka tega sklepa.