Jedro

Ključno za priznanje statusa po drugem odstavku 2. člena ZPŠOIRSP je, da je oseba kljub izbrisu iz registra stalnega prebivalstva skušala urediti svoj status v Republiki Sloveniji s pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje oziroma državljanstva Republike Slovenije (in ob izpolnitvi pogojev iz druge in tretje alineje drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP, ki pa se ugotavljata šele, ko je prvi pogoj, to je vložitev vloge za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje ali državljanstva izpolnjen). Po presoji sodišča je tako treba razlagati tudi pogoj iz prve alineje drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP, saj je šele s takšno razlago realiziran namen zakona, to je poprava kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so bile storjene z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Upravne enote Pesnica št. 214-80/2015-200 z dne 9. 7. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 € z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano prvostopno odločbo je bilo odločeno, da se tožniku ne prizna pravica do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva in se njegova vloga za določitev denarne odškodnine zavrne. Tožnik se je zoper prvostopno odločbo pritožil, Ministrstvo za notranje zadeve pa je z v uvodu navedeno odločbo njegovo pritožbo zavrnilo.

2. Odločitev prvostopnega in drugostopnega organa temelji na drugem odstavku 2. člena ZPŠOIRSP. Upravna organa ugotavljata, da je upravičenec do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva po tem zakonu tudi oseba, ki je v času po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva in pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah ZUSDDD (Uradni list RS, št. 50/2010), to je do 24. 7. 2010, vložila vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po Zakonu o tujcih, Zakonu o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju ZUSDDD) ali Zakonu o začasnem zatočišču, ali pa vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, če so podane tudi okoliščine iz 2. in 3. alinee drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP. Iz ugotovitev upravnih organov izhaja, da je bil tožnik izbrisan iz registra stalnega prebivalstva dne 26. 2. 1992, vlogo za sprejem v državljanstvo pa je vložil dne 13. 12. 1991, torej pred dnem izbrisa, zato je bila njegova vloga za določitev denarne odškodnine zavrnjena.

3. Tožeča stranka je vložila tožbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, kršitev pravil postopka ter zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Meni, da je bila v izpodbijani odločbi napačno uporabljena določba 1. alinee drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP, ker prvostopni organ ni upošteval, da je bila odločba, s katero je bila vloga tožeče stranke za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije zavrnjena, izdana šele v letu 1998. Glede na določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in splošna načela pravnega reda v Republiki Sloveniji vlagatelj ne more vložiti nove vloge, preden ni pravnomočno odločeno o njegovi istovrstni vlogi, ki jo je vložil prej. Zgolj „besedna“ razlaga, ki sta jo uporabila prvo in drugostopni organ, je birokratska in neživljenjska, upravna organa pa bi morala ob tem upoštevati tudi logično, namensko, teleološko, zgodovinsko in druge razlage pravnih predpisov. Ob takšni razlagi pa tožeča stranka izpolnjuje pogoje po ZPŠOIRSP. Ob tem zatrjuje, da je v obdobju od izbrisa iz registra stalnega prebivalstva do pravnomočnosti odločitve o njeni vlogi za sprejem v državljanstvo, v Republiki Sloveniji tudi dejansko živela in se pri tem sklicuje na v postopku predložena dokazila. Obdobje izbrisa, ki se upošteva pri odmeri odškodnine, je tako od 26. 2. 1992 do 10. 5. 2007, in znaša 182 zaključenih mesecev, zato je tožeča stranka v skladu s 7. členom ZPŠOIRSP upravičena do odškodnine v znesku 9.100,00 €. Predlaga, da se izpodbijana odločba spremeni tako, da se tožeči stranki določi denarno odškodnino v višini 9.100,00 € oziroma podredno, da se izpodbijana odločba odpravi in zadeva vrne v nov postopek prvostopnemu organu. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi iz razlogov, navedenih v drugostopni odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

5. Tožba je utemeljena.

6. ZPŠOIRSP ureja pravico do denarne odškodnine in drugih oblik pravičnega zadoščenja z namenom poprave kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin za osebe, določene s tem zakonom, ki jim je, ko so začele veljati določbe Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/91-I s spremembami), v registru stalnega prebivalstva prenehala prijava stalnega prebivališča, (prvi odstavek 1. člena tega zakona). Ta zakon določa tudi upravičence in upravičenke, merilo za odmero in višino denarne odškodnine, načine in roke za izplačilo, druge oblike pravičnega zadoščenja ter postopek in organe, pristojne za odločanje (drugi odstavek 1. člena ZPŠOIRSP). Upravičence do povračila škode po tem zakonu določa 2. člen. Po prvem odstavku 2. člena so to osebe, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva in so po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva pridobile dovoljenje za stalno prebivanje ali so bile po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva sprejete v državljanstvo Republike Slovenije.

7. Za obravnavano zadevo pa je relevanten drugi odstavek 2. člena ZPŠOIRSP, ki določa, da je upravičenec do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva tudi oseba, ki je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva in je po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva in pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah ZUSDDD (Uradni list RS, št. 50/10), to je 24. 7. 2010, vložila vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije (1. alinea) in je bila njena vloga zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen, razen v primeru, če je bila vloga zavrnjena zaradi nevarnosti za javni red, varnost ali obrambo Republike Slovenije, mednarodne odnose ali zaradi izvrševanja kaznivih dejanj ali obstoja razlogov iz 3. člena ZUSDDD, ali je bil postopek ustavljen zaradi nesodelovanja stranke pri ugotavljanju teh razlogov (2. alinea) in če je oseba v obdobju od izbrisa iz registra stalnega prebivalstva do pravnomočnosti odločbe ali sklepa iz prejšnje alinee v Republiki Sloveniji tudi dejansko živela (3. alinea).

8. Kdaj je izpolnjen pogoj dejanskega življenja v Republiki Sloveniji, določa tretji odstavek 2. člena ZPŠOIRSP. Pogoj dejanskega življenja v Republiki Sloveniji iz 3. alinee drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP je izpolnjen, če je oseba zapustila Republiko Slovenijo in odsotnost v neprekinjenem trajanju ni trajala dlje kot leto dni, ne glede na razlog odsotnosti. Ta pogoj pa je izpolnjen tudi v primeru, če je odsotnost trajala več kot leto dni in gre za upravičeno odsotnost iz razlogov, navedenih v 1. do 6. alineji tretjega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP.

9. Tožeča stranka je vložila vlogo za določitev denarne odškodnine na podlagi drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP. Pogoj za priznanje odškodnine po tem določilu je torej, da je oseba, ki je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva vložila vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali vlogo za sprejem v državljanstvo, pa je bila ta vloga zavrnjena, zavržena ali postopek ustavljen (razen v primeru v drugi alineji drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP podanih okoliščin) in če je ob tem izpolnjen tudi pogoj iz tretje alineje drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP, to je pogoj dejanskega življenja v Republiki Sloveniji v relevantnem obdobju.

10. Z izpodbijano odločbo je bila vloga tožeče stranke zavrnjena, ker sta se upravna organa postavila na stališče, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogoja po prvi alineji drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP, ker je vlogo za sprejem v državljanstvo vložila dne 13. 12. 1991, torej pred izbrisom iz registra stalnega prebivalstva, kar je bilo dne 26. 2. 1992. 11. ZPŠOIRSP je bil sprejet z namenom poprave kršitev pravic in temeljnih svoboščin osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva na podlagi določb Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/1991-I s spremembami). Zato so upravičenci do povračila škode po tem zakonu tiste osebe, ki so po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva pridobile dovoljenje za stalno prebivanje oziroma so bile sprejete v državljanstvo Republike Slovenije (prvi odstavek 2. člena ZPŠOIRSP), in tudi tiste osebe, ki so kljub izbrisu iz registra stalnega prebivalstva skušale svoj status v Republiki Sloveniji urediti na ta način, da so vložile vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali vlogo za sprejem v državljanstvo, pa so bile s takšno vlogo neuspešne v okoliščinah, ki jih podrobneje določa druga alineja drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP, pri tem pa so v Republiki Sloveniji tudi dejansko živele (drugi odstavek 2. člena ZPŠOIRSP).

12. Ključno za priznanje statusa po drugem odstavku 2. člena ZPŠOIRSP torej je, da je oseba kljub izbrisu iz registra stalnega prebivalstva skušala urediti svoj status v Republiki Sloveniji s pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje oziroma državljanstva Republike Slovenije (in ob izpolnitvi pogojev iz druge in tretje alineje drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP, ki pa se ugotavljata šele, ko je prvi pogoj, to je vložitev vloge za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje ali državljanstva izpolnjen). Po presoji sodišča je tako treba razlagati tudi pogoj iz prve alineje drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP, saj je šele s takšno razlago realiziran namen zakona, to je poprava kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so bile storjene z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva. To pa pomeni, da tožeča stranka ta pogoj izpolnjuje. Tožeča stranka je vlogo za sprejem v državljanstvo vložila dobra dva meseca preden je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva, o njej pa je bilo odločeno šele v letu 1998. Tožeča stranka je torej s to vlogo skušala urediti svoj status v Republiki Sloveniji, o njej pa se je odločalo šele po izbrisu. O njeni vlogi za sprejem v državljanstvo je bilo namreč odločeno z odločbo z dne 16. 1. 1998, ko je bila vloga zavrnjena, ta odločba pa ji je bila vročena 9. 3. 1998 in je postala pravnomočna 9. 4. 1998. V času, ko se je odločalo o njeni vlogi, tožeča stranka tudi ni mogla vložiti nove vloge za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, kot pravilno navaja tožeča stranka v tožbi, saj ni mogoče hkrati voditi dveh postopkov o isti upravni stvari.

13. Ker je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo, to je določba prve alineje drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP, zaradi česar je ostalo nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje, je izpodbijana odločba nezakonita in jo je sodišče na podlagi 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1), dopolniti ugotovitveni postopek, ugotoviti, ali tožeča stranka izpolnjuje tudi pogoje iz druge in tretje alineje drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP in ponovno odločiti o zadevi.

14. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

15. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).