Jedro

Razlika med postopkom izvršbe in postopkom zavarovanja s predhodno odredbo je med ostalim v tem, da gre pri predhodnih odredbah za opravo začetnih faz izvršbe, preden so izpolnjeni pogoji za izvršbo. Zato se postopek zavarovanja s pravnomočnostjo predhodne odredbe izčrpa in se ne zaključi s poplačilom terjatve (kot izvršilni postopek). Opravijo se le tista izvršilna dejanja, ki zavarujejo upnikov položaj, zavarovanje pa velja največ do trenutka, ko se izpolnijo pogoji za izvršbo (oziroma še 15 dni) oziroma do trenutka, ko se izkaže, da se pogoji za izvršbo ne bodo izpolnili. Prisilno poplačilo terjatve, zavarovane s predhodno odredbo, se namreč ne izvede na podlagi predhodne odredbe, temveč na podlagi sklepa o izvršbi. Če ta ni izdan, prehodna odredba preneha (264. člen ZIZ). Ob povedanem je zaključek sodišča prve stopnje, da so zastavne pravice, pridobljene s predhodno odredbo, le pogojne, pravilen.

V predmetni zadevi v trenutku začetka stečaja terjatev, v zvezi s katero je bila izdana predhodna odredba, ni bila pravnomočno ugotovljena in pogoji za izvršbo in s tem za spremembo pogojne zastavne pravice v nepogojno niso bili izpolnjeni. Ureditev, po kateri bi upnik prednost pred ostalimi upniki (kar bi pridobitev nepogojne zastavne pravice namesto pogojne bila) pridobil v času, ko bi bil stečaj že začet, bi bila v nasprotju s temeljnimi načeli stečajnega postopka.

Izrek

Pritožbi zoper sklepa z dne 24.1.2013 in z dne 28.2.2013 se zavrneta in se potrdita izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom z dne 24.1.2013 je Okrožno sodišče v Novi Gorici: (1) ugotovilo, da je bil postopek zaradi uvedbe (pravilno začetka) stečajnega postopka nad toženo stranko prekinjen z dnem 14.8.2012, (2) ugotovilo, da je bil z dnem uvedbe stečajnega postopka ustavljen postopek zavarovanja s predhodno odredbo na podlagi sklepa naslovnega sodišča Pg 1 z dne , in (3) ustavilo postopek zavarovanja, ki se je začel na podlagi predloga upnika za izdajo dodatnega sklepa o predhodni odredbi.

S sklepom z dne 28.2.2013 pa je gornji sklep dopolnilo tako, da je razveljavilo v postopku zavarovanja opravljena in v izreku sklepa našteta dejanja.

Zoper oba sklepa se z dvema pritožbama pritožuje tožeča stranka in navaja, da je stališče sodišča, da naj tožeča stranka do uvedbe stečaja še ne bi pridobila ločitvene pravice, napačno. Sodišče pri tem dobesedno povzema uvodna pojasnila dr. Nine Plavšak k ZFPPIPP, ki pa niso pravni vir, na katerega bi bilo možno opreti odločbo, so pa tudi v nasprotju z namenom zavarovanja s predhodno odredbo. Iz v nadaljevanju pritožbe povzetih zakonskih določb sodišče po mnenju pritožnika izpelje napačen sklep, da je tožeča stranka pridobila le pogojno zastavno pravico. S tako razlago je sodišče izničilo namen predhodnih odredb. Tožeča stranka je svoje terjatve pravočasno priglasila, stečajna upraviteljica pa jih je v celoti priznala. Ločitvena pravica ni samo zastavna pravica, poleg tega je možna tudi pridobitev zastavne pravice na podlagi zakona, kot je to pri rubežu premičnin. Upnik je pridobil ločitveno pravico na toženčevem denarnem znesku na TRR, saj ima prepoved izplačila učinek rubeža, enako velja za poslovne deleže toženca, pri katerih je bila v sodnem registru vpisana zastavna pravica. Sodišče je napačno ustavilo tudi postopek zavarovanja po dodatnem predlogu, saj ni dopustno sankcioniranje upnika zaradi dolgotrajnega sodnega postopka.

Pritožbi sta neutemeljeni.

V predmetni zadevi je bila dne 4.5.2012 izdana predhodna odredba, s katero je bilo v njej naštetim bankam odrejena prepoved z računov tožene stranke izplačati denarni znesek, za katerega je odrejena predhodna odredba, v sodnem registru pri poslovnih deležih tožene stranke pri subjektih P in S. vpisana zastavna pravica in pri dveh nepremičninah vpisana predznamba zastavne pravice. Zoper predhodno odredbo je tožena stranka ugovarjala. Dne 24.5.2012 je tožena stranka predlagala izdajo dodatne predhodne odredbe, o kateri še ni bilo odločeno, saj je tekel spor o pristojnosti. Dne 11.6.2012 je bil uveden, dne 21.6.2012 pa začet postopek prisilne poravnave, kar pomeni, da je bil postopek zavarovanja že od takrat dalje prekinjen in sodišče o predlogu za izdajo dodatne predhodne odredbe v tem času ni moglo odločati. Dne 14.8.2012 je bil začet stečajni postopek nad dolžnikom.

Pravne posledice začetka stečaja na postopek zavarovanja določa 3. odstavek 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Če upnik do začetka stečaja še ni pridobil ločitvene pravice, kar nesporno velja za predlog za izdajo dodatne predhodne odredbe, se postopek zavarovanja ustavi. Odločitev sodišča prve stopnje v točki III sklepa z dne 24.1.2013 je zato pravilna in je pritožbeno sodišče pritožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo točko III sklepa z dne 24.1.2013 (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP – v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

V zvezi s postopkom zavarovanja iz točke II sklepa z dne 24.1.2013 pa je bila že izdana predhodna odredba. Za pritožbo je sporno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da upnik z izdano predhodno odredbo ni pridobil ločitvene pravice. Argumenti tožeče stranke so naslednji: komentar zakona ni pravni vir, stališče sodišča prve stopnje je v nasprotju z namenom zavarovanja s predhodno odredbo, odločba pomeni ustavno nedopusten poseg v tožnikove že pridobljene pravice, predhodna odredba se izda, kadar je podana nevarnost poznejše uveljavitve terjatve in stečaj dejansko pomeni realizacijo te nevarnosti, sodišče je v nasprotju s svojo odločitvijo (ko je izdalo predhodno odredbo) z izpodbijanima sklepoma onemogočilo uveljavitev terjatve, napačno je uporabilo določbo 279. člena ZFPPIPP (po kateri začetek stečajnega postopka ne vpliva na pridobljene ločitvene pravice). Razvezni pogoji, o katerih govori sodišče, ne morejo nastopiti, saj je z začetkom stečajnega postopka postopek zavarovanja prekinjen in sodišče v času prekinitve ne more izdati nobenega sklepa. Po začetku stečaja res ni dovoljeno začeti postopka izvršbe, vendar se v okviru stečaja lahko opravi prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, in poplačilo terjatve. Odločitev sodišča posega v načelo enakosti, saj pomeni, da so dejansko zavarovani samo tisti upniki, ki so ločitveno pravico pridobili na pravnoposloven način, tožnik, ki jo je pridobil na podlagi zakona in prisilno, pa ne.

Z naštetimi argumenti tožnik po mnenju pritožbenega sodišča ni uspel prepričati v napačnost materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje (in v napačnost razlage določb ZFPPIPP in ZIZ, kakršna je razvidna iz razlogov izpodbijanega sklepa in za kakršno se zavzema v pritožbi citirana pravna teorija). Razlika med postopkom izvršbe in postopkom zavarovanja s predhodno odredbo je med ostalim v tem, da gre pri predhodnih odredbah za opravo začetnih faz izvršbe, preden so izpolnjeni pogoji za izvršbo. Zato se postopek zavarovanja s pravnomočnostjo predhodne odredbe izčrpa in se ne zaključi s poplačilom terjatve (kot izvršilni postopek). Opravijo se le tista izvršilna dejanja, ki zavarujejo upnikov položaj, zavarovanje pa velja največ do trenutka, ko se izpolnijo pogoji za izvršbo (oziroma še 15 dni) oziroma do trenutka, ko se izkaže, da se pogoji za izvršbo ne bodo izpolnili. Prisilno poplačilo terjatve, zavarovane s predhodno odredbo, se namreč ne izvede na podlagi predhodne odredbe, temveč na podlagi sklepa o izvršbi. Če ta ni izdan, prehodna odredba preneha (264. člen ZIZ). Ob povedanem je zaključek sodišča prve stopnje, da so zastavne pravice (1), pridobljene s predhodno odredbo, le pogojne, pravilen. Pravilno je tudi nadaljnje sklepanje, da je s trenutkom začetka stečaja postalo jasno, da se ne bo izpolnil odložni pogoj, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, hkrati pa je postalo tudi jasno, da se je izpolnil razvezni pogoj, saj upnik niti ne bo mogel predlagati izvršbe. Za pravice upnikov v okviru stečajnega postopka je namreč odločilen trenutek začetka stečaja. V predmetni zadevi v trenutku začetka stečaja terjatev, v zvezi s katero je bila izdana predhodna odredba, ni bila pravnomočno ugotovljena in pogoji za izvršbo in s tem za spremembo pogojne zastavne pravice v nepogojno niso bili izpolnjeni. Ureditev, po kateri bi upnik prednost pred ostalimi upniki (kar bi pridobitev nepogojne zastavne pravice namesto pogojne bila) pridobil v času, ko bi bil stečaj že začet, bi bila v nasprotju s temeljnimi načeli stečajnega postopka. Nenazadnje je enaka ureditev posledic stečaja na terjatve upnikov, povezane z odložnim pogojem, določena v 259. členu ZFPPIPP, po katerem take terjatve, če se pogoj še ni uresničil, z dnem izdelave načrta končne razdelitve prenehajo.

Namen predhodnih odredb je res zavarovanje terjatev upnika za primer, da bi bila kasneje terjatev onemogočena, vendar je to zavarovanje vedno le pogojno, treba pa je upoštevati tudi posebno ureditev stečaja in temeljna načela, ki veljajo v stečajnem postopku, predvsem načelo enakega obravnavanja upnikov. V trenutku začetka stečaja terjatev tožnika še ni bila pravnomočno priznana in zato tudi še niso bili izpolnjeni pogoji za izvršbo. Na podlagi izdane predhodne odredbe v trenutku začetka stečaja tožnik zato ne bi mogel doseči poplačila svoje terjatve iz predmetov predhodne odredbe in torej še ni imel nobene pridobljene pravice. Ne drži, da bi imeli prednost le upniki z ločitvenimi pravicami, pridobljenimi na pravnoposlovni podlagi. Nobenega dvoma ni, da upnik ima ločitveno pravico, če je bila pridobljena pri zavarovanju z zastavno pravico na nepremičnini (244. člen ZIZ) ali v izvršilnem postopku.

Posledice začetka stečaja na odprte postopke zavarovanja ureja tretji odstavek 132. člena ZFPPIPP. Če upnik nima ločitvene pravice (kot v obravnavanem primeru), se postopek ne prekine, temveč se ustavi. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe v zvezi s posledicami prekinitve postopka in možnostmi sodišča izdajati odločbe v času, ko je postopek prekinjen. Ker nima ločitvene pravice, pritožnik tudi ne more uspeti s sklicevanjem na 279. člen ZFPPIPP.

Odločitev sodišča prve stopnje v točki II je torej pravilna, zato je pritožbeno sodišče pritožbo tudi v tem delu zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Po določbi drugega odstavka 264. člena ZIZ sodišče, kadar ustavi postopek zavarovanja, razveljavi opravljena dejanja. Prav to je sodišče prve stopnje z dopolnilnim sklepom storilo. Zato je neutemeljena tudi pritožba zoper sklep z dne 28.2.2013 in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

op. št. 1: povedano velja za zastavno pravico na poslovnem deležu in za sredstva, ki so bila na dan začetka stečajnega postopka pri banki rezervirana na podlagi prepovedi plačila. Predznamba zastavne pravice pa tako ali tako ni ločitvena pravica, saj bi zastavno pravico upnik lahko pridobil šele, ko bi predznambo opravičil, to je, ko bi v okviru izvršilnega postopka uspel z zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke (v vrstnem redu predznamovane pravice). Ker po določbi 131. člena ZFPPIPP po začetku stečaja ni mogoče izdati sklepa o izvršbi, upnik predznambe ne bo mogel nikoli opravičiti, kar pomeni, da na dan začetka stečaja ni imel zastavne pravice na nepremičnini.