Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Toženka je predlagala obnovo postopka, ker je pridobila možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bili uporabljeni v prejšnjem postopku.
Toženka ni navedla nobenih okoliščin, da ob zadostni skrbnosti, tega dokaza ne bi mogla predložiti že prej.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za obnovo postopka in hkrati toženki naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti 870,82 EUR njenih pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločitev je obrazložilo z utemeljitvijo, da tudi, če bi bil nov dokaz uporabljen v prejšnjem postopku, to ne bi zadostovalo za izdajo ugodnejše odločbe za toženo stranko.
Zoper sklep se je pritožila toženka iz vseh pritožbenih razlogov 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007; UPB 3; št. 45/08) in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni oziroma razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Poudarja, da za dokaze, ki jih je priložila predlogu za obnovo postopka, ni vedela in jih brez svoje krivde ni mogla uporabiti. Novo pridobljeni dokazi dokazujejo nova dejstva, na podlagi katerih bi bila zanjo izdana ugodnejša odločba, če bi bili uporabljeni v prejšnjem postopku. Pojasnjuje, da je listino (tožba št. III P 841/80 z dne 22.12.1980) našla 29.9.2008 po naključju na podstrehi stanovanjske hiše. Z njo dokazuje dejstvo, da je v preteklosti tekel spor med bivšo zakonsko partnerico tožeče stranke na eni strani in materjo tožeče stranke na drugi strani. Parcela št.430/12 k.o. K. obstaja že od leta 1941 in ni nastala na novo leta1970, kot je zmotno ugotovilo sodišče v prejšnjem postopku. Na zmotno ugotovljeno dejstvo je sodišče v prejšnjem postopku očitno oprlo zaključek, da je imela tožeča stranka pristanek pokojne matere za graditev. V prejšnjem postopku se sodišče ni opredeljevalo do vprašanja nedobrovernega graditelja, k čemur bi bilo sicer zavezano. Iz naznanilnega lista zap. št. 298 in historičnega zemljiškoknjižnega izpiska za vložek št. 1519 k.o. K., je razvidno, da ni bilo posebne parcelacije v zvezi s parcelno št. 439/12. Oba dokaza je prejela šele 15.10.2008, kar je razvidno iz priloženega naročila za izdajo podatkov iz arhiva zemljiškega katastra. Ni mogla vedeti, ali relevantne listine v arhivu obstajajo in kakšna je njihova vsebina. Zgodovinski podatki, ki so arhivirani, so omejeno dostopni in za njih načelo javnosti ne more veljati. Z dokazi predloženimi predlogu za obnovo je dokazala, da tožeča stranka ni lastnik stanovanjske stavbe skupaj z zemljiščem potrebnim za njeno rabo in da celotna nepremičnina, parc. št. 430/12 k.o. K., spada v zapuščino pokojne matere pravdnih strank. Če bi se dokazi uporabili v postopku pred pravnomočno sodno odločbo, bi bila zanjo izdana ugodnejša sodba.
Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Toženka je predlagala obnovo postopka, ker je pridobila možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bili uporabljeni v prejšnjem postopku (obnovitveni razlog po 10. točki 394. člena ZPP). Trdila je, da je 29.9.2008 med iskanjem na podstrešju stanovanjske hiše med dokumenti pokojne matere našla dokaz, da je o spornem predmetu v preteklosti tekel sodni spor med bivšim zakoncem tožeče stranke na eni strani in tožnikovo sedaj pokojno materjo na drugi strani (tožba III P 841/80 z dne 22.12.1980). Na Območni geodetski upravi Ljubljana je 15.10.2008 zaprosila za kopijo naznanilnega lista št. 298 in odločbo Geodetske uprave Skupščine mesta Ljubljana št. 14/275-90 z dne 5.3.1991, pri Okrajnem sodišču pa je 21.10.2008 zaprosila za zgodovinski izpisek iz arhiva zemljiške knjige za parc. št. 430/12 k.o. K.. Sodišče prve stopnje je ob formalnem preizkusu predloga za obnovo (398. člen ZPP) ocenilo, da toženka ni dokazala, da dokazov, pridobljenih od Območne Geodetske uprave Ljubljana, Geodetske uprave Skupščine mesta Ljubljana in arhivskega izpiska zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Ljubljani, brez svoje krivde ni mogla uveljavljati v prejšnjem postopku (2. odstavek 395. člena ZPP). Pritožbeno sodišče soglaša z njegovimi razlogi in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje. Toženka oziroma njen odvetnik, ki jo je v postopku zastopal, bi lahko sodišču predlagala opravo ustreznih poizvedb. Neupoštevno je pritožbeno sklicevanje na omejeno dostopnost listin iz arhiva, oziroma na to, da ni mogla vedeti, ali relevantne listine obstajajo.
Za dokaz, tožbo na ugotovitev solastninskega deleža 22.12.1980, je sodišče po eni strani ocenilo, da tožena stranka ni izkazala, da je na njegovi podlagi vložen predlog za obnovo vložen pravočasno, po drugi strani pa je o njem vsebinsko odločalo, in ocenilo, da tudi, če bi bil ta dokaz uporabljen, zanjo ne bi bila izdana ugodnejša odločba. Sodišče ni ocenjevalo, ali toženka brez svoje krivde tega dokaza ni mogla uveljavljati že v postopku do pravnomočnosti odločitve. V odgovor na pritožbeno vztrajanje, da za ta dokaz ni vedela in ga je po naključju našla 29.9.2008 med dokumenti pokojne matere na podstrešju stanovanjske hiše, je treba toženki povedati, da očitno pri zbiranju dokaznega gradiva ni bila dovolj skrbna. Toženka ni navedla nobenih okoliščin, da ob zadostni skrbnosti, tega dokaza ne bi mogla predložiti že prej. Ob trditvi, da je dokaz našla 29.9.2008 na podstrešju stanovanjske hiše med dokumenti pokojne mame, bi morala vsaj izkazati, da ji je bil prej onemogočen dostop na podstreho, česar pa ni niti trdila. Ob nadaljnjem dejstvu, da je njena mati umrla že v letu 1999, da je bila tožba vložena 8.11.2002, sodba, zoper katero se je toženka pritožila 19.7.2006, pa je bila izdana 23.5.2006, je toženka nedvomno imela dovolj časa, da bi preiskala dokumente pokojne mame.
Ne glede na to, da bi že formalni preizkus predlagane obnove postopka narekoval zavrženje predloga (398. člen ZPP v zvezi z 2. odstavkom 395. člena ZPP), pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da tudi, če bi se dokaz (tožba III P 841/80 z dne 22.12.1980) upošteval v postopku pred pravnomočnostjo odločbe, zanjo ne bi bila izdana ugodnejša odločba. Na pritožbene trditve, da je tožeča stranka sicer res gradila hišo, ki pa je bila nedograjena, pri čemer ni bilo razjasnjeno, kdo je investiral, kdo je plačal dograditev objekta, je v zadostni meri in pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje. Iz II. točke tožbe z dne 22.12.1980 je jasno razvidno, da je tožnica (bivša tožnikova žena) trdila, da sta s tožnikom v času trajanja zakonske zveze stanovanjsko hišo zgradila do IV. gradbene faze na parc. št. 430/12 vlož. št. 1519 k.o. K., na kateri je imela pravico uporabe mati tožnice (toženca v tej tožbi). Za v predlogu za obnovo ponujeno stališče, da sta tožnik in njegova žena začela vlagati potem, ko je bila hiša že zgrajena, vendar nedograjena; da je postopek tekel proti pokojni tožnikovi materi zato, ker je bila le-ta lastnica in investitorica stanovanjske stavbe, kot je ustrezno pojasnilo že sodišče prve stopnje, v tožbi ni podlage.
Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker tudi ni razlogov, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo toženke zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
Toženka s pritožbo ni uspela in zato nosi svoje pritožbene stroške sama (154. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP). Odločitev o zavrnitvi pritožbenih stroškov je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.