Jedro

Razmerja, ki temeljijo na najemni pogodbi po stanovanjskem zakonu so premoženjskopravna razmerja, za katera veljajo določbe, kot za ostala premoženjskopravna razmerja. Izjema o dovoljenosti revizije po 2. odst. 111.čl. ZNP za najemna razmerja po stanovanjskem zakonu ne velja.

Izrek

Revizija se zavrže

Obrazložitev

Nepravdni stranki sta vsaka zase predlagali, da ju sodišče določi za najemnika stanovanja. Sodišče prve stopnje je oba predloga zavrnilo. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi obeh strank in potrdilo sklep prve stopnje.

Proti temu sklepu vlaga revizijo predlagateljica. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi oba sklepa in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da gre za spor o stanovanjski pravici po zakonu o stanovanjskih razmerjih, kajti zakonska zveza med njo in nasprotno stranko je bila razvezana prej, kot je začel veljati stanovanjski zakon. Sklicuje se na določbo drugega odst. 159. čl. stanovanjskega zakona, po kateri se zakon o stanovanjskih razmerjih uporablja do sklenitve najemne pogodbe.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odst. 390. čl. ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Zmotno je stališče predlagateljice, da se v tem nepravdnem postopku odloča o stanovanjski pravici. Stanovanjski zakon (Ur. l. RS št. 18/91 in 21/94) ne pozna več stanovanjske pravice v smislu prej veljavnega zakona o stanovanjskih razmerjih. Stanovanjski zakon je začel veljati 19.10.1991, predlagateljica pa je svoj predlog vložila dne 12.2.1993 in v njem v skladu z veljavnim stanovanjskim zakonom predlagala, da jo sodišče določi za najemnico stanovanja. Pri tem se je sklicevala na 57. čl. stanovanjskega zakona, na podlagi katerega se po razvezi zakonske zveze določi, kateri od bivših zakoncev ostane ali postane najemnik stanovanja. V primeru spora odloča o tem sodišče v nepravdnem postopku (2. odst. 57. čl. stanovanjskega zakona).

Pravila nepravdnega postopka določa zakon o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS št. 30/86 v nadaljnjem ZNP). V nepravdnem postopku revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače (34. čl. zakona o nepravdnem postopku). Drugi odstavek 111. čl. tega zakona določa, da je dovoljena revizija zoper odločbo sodišča druge stopnje, s katero je bilo odločeno o stanovanjski pravici ali uporabi stanovanja. Ta določba se nanaša na stanovanjsko pravico in pravico uporabe stanovanja po zakonu o stanovanjskih razmerjih in pomeni uzakonitev sodne prakse, ki je dovoljevala revizije v sporih o stanovanjski pravici. Določba drugega odst. 111. čl. ZNP pa ne velja za najemna razmerja po stanovanjskem zakonu. Razmerja, ki temeljijo na najemni pogodbi po stanovanjskem zakonu so premoženjskopravna razmerja, za katera veljajo določbe, kot za ostala premoženjskopravna razmerja. Izjema o dovoljenosti revizije po 2. odst. 111. čl. ZNP za najemna razmerja po stanovanjskem zakonu ne velja.

Predlagateljica se v zvezi s tem neutemeljeno sklicuje na določbo drugega odstavka 159. čl. ZNP. Ta določba se nanaša na urejanje odnosov med lastnikom stanovanja in imetnikom stanovanjske pravice do sklenitve najemne pogodbe (147. čl. stanovanjskega zakona), ne pa na spore o pravici do najema med bivšima zakoncema (57. čl. stanovanjskega zakona).

Potemtakem gre v obravnavani zadevi za nepravdni postopek, za katerega noben zakon ne določa, da je revizija izjemoma dovoljena. Velja splošna določba 34. čl. ZNP. Zato je revizijsko sodišče revizijo predlagateljice na podlagi določbe 392. čl. ZPP zavrglo.