Jedro

Ustava v drugem odstavku 23. člena sicer res določa, da lahko sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom, vendar pa sodišče druge stopnje opozarja, da načela delovanja sodstva in položaj sodnikov, ki opravljajo sodniško funkcijo, urejajo določbe poglavja IV.f o sodstvu, v katerem ni ovir za učinkovito razmejitev med nalogami, ki jih pri izvajanju sodne oblasti lahko opravlja sodno osebje, in tistimi, ki so v postopku pridržane samemu sodniku. Osnovne določbe o sodelovanju strokovnih sodelavcev, sodnih referentov, sodniških pripravnikov in ostalega sodnega osebja pri sojenju vsebuje Zakon o sodiščih, natančnejše določbe pa se nahajajo v procesnih zakonih, tudi v ZIZ, ki v 6. členu ureja sestavo sodišča prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 28. 1. 2013, popravljenim s sklepom z dne 31. 1. 2013, zavrglo pritožbo dolžnika zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 23. 3. 2012, s katerim je ustavilo izvršilni postopek zoper dolžnika na podlagi upnikovega umika predloga za izvršbo.

2. Proti temu sklepu se pravočasno pritožuje dolžnik. Bistvo njegove pritožbe je očitek, da je postopek izterjave ničen. Sklep o izvršbi VL 82741/2009 z dne 17. 6. 2009 je namreč pravno neveljaven, ker ga je v nasprotju z zakonskim pooblastilom izdala referentka in ne sodnik.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravno sredstvo je dopustno, če je dovoljeno, če je bilo vloženo pravočasno in podano v zakoniti obliki, če ga je podala upravičena oseba, ki se pravnemu sredstvu ni odpovedala ali ga umaknila ter če je podana pravo varstvena potreba oziroma pravni interes za pritožbo. Tega ima samo tista stranka, za katero sprejeta odločitev ni neugodna in ki bi ji, če bi se pokazalo, da je pritožba stranke utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist. 5. V obravnavani zadevi je upnik podal predlog za umik predloga za izvršbo (prvi odstavek 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Ker je sodišče skladno z drugim odstavkom 43. člena ZIZ dolžno predlogu slediti in izvršilni postopek ustaviti, je prvostopenjsko sodišče utemeljeno ustavilo izvršilni postopek zoper dolžnika. Tak sklep za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, temveč nasprotno korist, saj se po tem sklepu izvršilni postopek zoper dolžnika ne bo več nadaljeval. Ugodnejše odločitve dolžnik glede na predlog upnika niti ne more pričakovati. Pravni red mu zaradi tega ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper odločitev o ustavitvi postopka. Zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik zoper sklep o ustavitvi izvršilnega postopka nima pravnega interesa za pritožbo in v posledici sprejet izpodbijani sklep, je zato pravilen in zakonit. 6. Dolžnikove pritožbene navedbe, da je sklep o izvršbi izdala nepristojna oseba, predstavljajo ugovorne navedbe. Glede na to, da je sklep o izvršbi že pravnomočen (Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom I Ip 5456/2011 z dne 13. 3. 2012 zavrnilo pritožbo dolžnika in potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 20. 7. 2010, s katerim je le-to štelo za umaknjeno pritožbo dolžnika zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 26. 10. 2009, s katerim je sodišče ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi štelo za umaknjen), redni ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, kot pravno sredstvo dolžnika, s katerim izpodbija sklep o izvršbi (53. in 61. člen ZIZ), ni več dovoljen. Teh navedb tudi ni mogoče upoštevati kot ugovor po izteku roka (tretji odstavek 61. člena ZIZ v zvezi s 56. členom ZIZ). Ta se lahko poda samo, če temelji na dejstvu, ki se nanaša na terjatev in je to dejstvo nastopilo po izdaji sklepa o izvršbi.

7. Ne glede na neupoštevnost teh navedb, sodišče druge stopnje dolžniku ponovno pojasnjuje, da je sodniška pomočnica sklep o izvršbi z dne 17. 6. 2009 izdala pravilno in zakonito ter da pri odločanju slovenska zakonodaja ni bila kršena. Ustava Republike Slovenije v drugem odstavku 23. člena sicer res določa, da lahko sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom, vendar pa sodišče druge stopnje opozarja, da načela delovanja sodstva in položaj sodnikov, ki opravljajo sodniško funkcijo, urejajo določbe poglavja IV.f o sodstvu, v katerem ni ovir za učinkovito razmejitev med nalogami, ki jih pri izvajanju sodne oblasti lahko opravlja osebje sodišča, in tistimi, ki so v postopku pridržane samemu sodniku. Osnovne določbe o sodelovanju strokovnih sodelavcev, sodnih referentov, sodniških pripravnikov in ostalega sodnega osebja pri sojenju vsebuje Zakon o sodiščih, natančnejše določbe pa se nahajajo v procesnih zakonih, tudi v ZIZ, ki v 6. členu ureja sestavo sodišča prve stopnje. V prvem odstavku ureja pravilo, da izvršilni postopek na prvi stopnji vodi in odločbe izdaja sodnik posameznik, v drugem in tretjem odstavku pa so določene izjeme od tega pravila tako, da so določena pooblastila za vodenje in odločanje oziroma opravljanje posameznih dejanj v izvršilnem postopku podeljena tudi sodniškim pomočnikom in strokovnim sodelavcem. V skladu z drugim odstavkom 6. člena ZIZ tako lahko strokovni sodelavci in sodniški pomočniki med drugim vodijo izvršilni postopek in odločajo o predlogu za izvršbo za izterjavo denarnih terjatev. Sodniški pomočnik je na podlagi citirane določbe tako pooblaščen za odločanje o predlogu za izvršbo za izterjavo denarne terjatve, kakršen je bil vložen tudi v obravnavni zadevi. Dolžnikove pritožbene navedbe o pravni neveljavnosti izdanega sklepa o izvršbi zato niso utemeljene.

8. Sodišče druge stopnje je pritožbo dolžnika iz navedenih razlogov kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev je sprejelo potem, ko tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ) ni pokazal kršitev, na katere je dolžno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih dolžnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).