Jedro

ZIZ glede izterjave bodočih preživninskih terjatev predpisuje dva različna in neodvisna pravna instituta. Na podlagi sklepa po določbi 106. člena ZIZ se rubež in hkrati izplačilo s strani dolžnikovega dolžnika opravi ob zapadlosti vsakega posameznega obroka. Gre za izvršbo, saj sodišče dovoli izvršbo na denarno terjatev dolžnika za izterjavo občasnih dajatev, ki bodo zapadle v določenih časovnih presledkih v obdobju dveh let od dneva vložitve predloga brez ponovne zahteve po njihovi zapadlosti. To pomeni, da upniku ni potrebno za vsak zapadli mesečni obrok preživnine vlagati novega predloga za izvršbo. Pri izvršbi na podlagi 106. člena ZIZ dolžnikov dolžnik ne sme zarubiti celotnega zneska vseh bodočih terjatev, temveč mora ob zapadlosti plačati le posamezni preživninski obrok, ki zapade v plačilo v obdobju, za katerega je izvršba dovoljena. Po določbi 259. člena ZIZ v primeru izdaje sklepa o predhodni odredbi za zavarovanje bodočih preživninskih terjatev, pa lahko dolžnikov dolžnik že ob prejemu sklepa o izvršbi in sklepa o predhodni odredbi zarubi dolžnikova sredstva v celotni višini zneska vseh bodočih preživninskih terjatev, za katero je dovoljeno zavarovanje, pri čemer posameznih zneskov ob njihovi zapadlosti ne sme izplačati upniku vse dotlej, dokler za njihovo izterjavo ni dovoljena izvršba. Upnik je v konkretni zadevi vložil predlog za izvršbo za izterjavo zapadlih zneskov preživnine ter predlog po določbi 106. člena ZIZ, zato mu za sestavo pripadajo stroški sestave predloga za izvršbo, ne pa tudi stroški sestave predloga za zavarovanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v delu, v katerem je zavrnjen upnikov predlog za priznanje priglašenih stroškov nad zneskom 91,80 EUR, potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 23. 9. 2024 je sodišče prve stopnje upniku priznalo 91,80 EUR izvršilnih stroškov, ki jih mora dolžnik povrniti v roku 8. dni na račun Okrožnega sodišča v Novi Gorici. V delu, ki presega znesek priznanih stroškov, pa je sodišče upnikovo zahtevo za povrnitev zavrnilo.

2. Zoper zavrnilni del vlaga pritožbo upnik po svoji pooblaščenki in navaja, da sodišče ni pravilno uporabilo materialnega prava, ko je delno zavrnilo upnikov zahtevek za povračilo izvršilnih stroškov. Upnik je v skladu z Odvetniško tarifo v predlogu za izvršbo z dne 30. 8. 2024 priglasil stroške za sestavo predloga za izvršbo in za sestavo predloga za zavarovanje denarnih terjatev po tar. št. 31/2 in 31/3 Odvetniške tarife ter materialne stroške, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne od vročitve sklepa o izvršbi oziroma sklepa o odmeri stroškov dalje do plačila. Sodišče napačno ni priznalo upnikovih izvršilnih stroškov sestave predloga za zavarovanje denarnih terjatev in zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov. Sodišče v sklepu niti ni navedlo razloga za svojo odločitev in je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku. Sodišče je štelo, da gre za del terjatve, za katero je bila predlagana izvršba in je stroške v zvezi s tem delom predloga vključilo v stroške sestave predloga za izvršbo brez posebnega vrednotenja. Stroški, ki jih je upnik priglasil v svojem predlogu za izvršbo pa so bili potrebni za izvršbo, saj gre za stroške odvetniškega zastopanja, katerega namen je učinkovito vodenje postopka. Zato bi sodišče moralo upniku priznati nagrado za sestavo predloga za izvršbo in zavarovanje denarne terjatve ter zakonske zamudne obresti. Predlaga, da se pritožbi ugodi in se sklep spremeni tako, da se upniku prizna še izvršilne stroške v višini 153,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od devetega dne od vročitve sklepa dalje do plačila.

3. Dolžnik ni podal odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep v izpodbijanem delu (v zavrnilnem delu, v katerem sodišče prve stopnje upniku ni priznalo stroškov nad zneskom 91,80 EUR) preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Ur. l. RS št. 51/98 s spremembami).

6. Odločitev sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu, v katerem ni priznalo priglašene upnikove stroške predloga nad zneskom 91,80 EUR, je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilna. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 23. 9. 2024 za izterjavo zapadle preživnine v znesku 1.089,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in za izterjavo občasnih dajatev iz naslova zakonite preživnine, ki zapadejo vsakega 15. dne v mesecu v znesku 136,84 EUR oziroma v znesku, ki bo v skladu z vsakokratnim obvestilom o uskladitvi preživnine pristojnega centra za socialno delo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne v mesecu naprej za čas od 1. 9. 2024 do 1. 9. 2024 dovolilo izvršbo z rubežem denarnih sredstev dolžnika pri organizaciji za plačilni promet. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje upniku priznalo stroške za sestavo predloga za izvršbo, glede priglašenih stroškov za sestavo predloga za zavarovanje pa je predlog upnika zavrnilo. Zavzelo je stališče, da upniku ne gredo stroški sestave predloga za zavarovanje denarnih terjatev, ker je upnik v skladu z določbo 106. člena ZIZ predlagal izvršbo za zneske, za katere je dovoljena izvršba, ne pa zavarovanja. Zahtevani zneski so del terjatve, za katere je predlagana izvršba in so vključeni v stroške sestave predloga za izvršbo brez posebnega vrednotenja.

7. Uvodoma pritožbeno sodišče odgovarja na pritožbene očitke o podani absolutni bistveni kršitvi določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Le ta ni podana, saj sklep vsebuje razloge za zavrnitev upnikovega zahtevka in ga je mogoče v celoti preizkusiti. Sodišče prve stopnje je namreč pojasnilo razloge, zakaj upniku ni priznalo priglašenih stroškov sestave predloga za zavarovanje v skladu s tarifno številko 31/3 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT).

8. ZIZ glede izterjave bodočih preživninskih terjatev predpisuje dva različna in neodvisna pravna instituta. Na podlagi sklepa po določbi 106. člena ZIZ se rubež in hkrati izplačilo s strani dolžnikovega dolžnika opravi ob zapadlosti vsakega posameznega obroka. Gre za izvršbo, saj sodišče dovoli izvršbo na denarno terjatev dolžnika za izterjavo občasnih dajatev, ki bodo zapadle v določenih časovnih presledkih v obdobju dveh let od dneva vložitve predloga brez ponovne zahteve po njihovi zapadlosti. To pomeni, da upniku ni potrebno za vsak zapadli mesečni obrok preživnine vlagati novega predloga za izvršbo. Pri izvršbi na podlagi 106. člena ZIZ dolžnikov dolžnik ne sme zarubiti celotnega zneska vseh bodočih terjatev, temveč mora ob zapadlosti plačati le posamezni preživninski obrok, ki zapade v plačilo v obdobju, za katerega je izvršba dovoljena. Predlog za izvršbo po 106. členu ZIZ tudi ni pogojen z izkazom nevarnosti, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena niti s poprejšnjim predlogom za izvršbo za izterjavo zapadlih terjatev. Pogoj je le hkratni predlog za izvršbo za zapadle zneske preživnine in obstoj izvršilnega naslova, v katerem je dolžniku naloženo mesečno plačevanje preživnine, ter predlagana izvršba na denarno terjatev dolžnika. Pri izvršbi za izterjavo preživnine (zapadle in še ne zapadle zneske preživnin po 106. členu ZIZ) gre za eno obveznost, pri čemer je določeni del že zapadel v plačilo in ga dolžnik ni prostovoljno izpolnil, medtem ko drugi del obveznosti še ni zapadel.

9. Po določbi 259. člena ZIZ v primeru izdaje sklepa o predhodni odredbi za zavarovanje bodočih preživninskih terjatev, pa lahko dolžnikov dolžnik že ob prejemu sklepa o izvršbi in sklepa o predhodni odredbi zarubi dolžnikova sredstva v celotni višini zneska vseh bodočih preživninskih terjatev, za katero je dovoljeno zavarovanje, pri čemer posameznih zneskov ob njihovi zapadlosti ne sme izplačati upniku vse dotlej, dokler za njihovo izterjavo ni dovoljena izvršba. Če torej izvršba ne bi bila predlagana, bi v 15. dneh od zapadlosti posameznega preživninskega obroka predhodna odredba prenehala, če upnik v tem roku ne bi vložil novega predloga za izvršbo za posamezen zapadli obrok in tako v nadaljevanju nov predlog za vsak zapadli mesečni obrok posebej.

10. Upnik je v konkretni zadevi vložil predlog za izvršbo za izterjavo zapadlih zneskov preživnine ter predlog po določbi 106. člena ZIZ, zato mu za sestavo pripadajo stroški sestave predloga za izvršbo po tarifni številki 31/2 OT, ne pa tudi stroški sestave predloga za zavarovanje po tarifni številki 31/3 OT. Sodišče prve stopnje je zato pravilno upnikov zahtevek nad priznanim zneskom 91,80 EUR zavrnilo.

11. Po povedanem je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu pravilna in zakonita, upnikova pritožba pa neutemeljena (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Upnik v pritožbenem postopku ni uspel, zaradi česar sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, po določbi 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

-------------------------------

(1) Primerjaj sklep VSL I Ip 1580/2021 in Anja Drev: Spremembe v zvezi z izterjavo preživninskih terjatev po noveli ZIZ-J, Pravna praksa 35/2014.

(2) Primerjaj sklep VSM I Ip 712/2020.

(3) Zavarovanje s predhodno odredbo za še ne zapadle zneske zakonite preživnine, odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal in odškodnine za škodo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti dovoli sodišče samo za zneske, ki bodo zapadli v enem letu. V primerih iz prvega odstavka tega člena se domneva, da je podana nevarnost, če je bilo treba zoper dolžnika že zahtevati izvršbo za izterjavo zapadlega zneska, ali če je bila taka izvršba predlagana.

(4) Drugi odstavek 263. člena ZIZ.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 38, 38/5, 106, 259

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Odvetniška tarifa (2015) - člen 31, 31/2, 31/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.