Jedro

Iz tožbe in listin, ki jih je sodišču predložil tožnik, izhaja, da ob odločanju v pritožbenem postopku ni bilo odločeno o predlogu tožnika za odpis davčnega dolga, kar kaže na verjetno utemeljenost tožbe. Sodišče se strinja tudi, da bi z izvršitvijo izpodbijanega sklepa tožniku zato nastala težko popravljiva škoda. Ta je verjetno izkazana, saj bi izvršitev sklepa (ob uspešnem poplačilu) privedla do položaja, v katerem bi, v času ponovnega odločanja o odpisu davka, davčna obveznost več ne obstajala in s tem do posega v tožnikovo pravico do učinkovitega pravnega sredstva v postopku odločanja o odpisu davčnega dolga.

Izrek

1. Zahtevi se ugodi. Izvršitev sklepa Davčnega urada Kranj, št. DT 42911-02333/2009-5 (07122-02) z dne 24. 2. 2010 se odloži do izdaje pravnomočne sodbe.

2. Predlogu se ugodi in se tožnik v tem upravnem sporu oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Tožnik vlaga tožbo na odpravo sklepa Davčnega urada Kranj, št. DT 42911-02333/2009-5 (07122-02) z dne 24. 2. 2010 o davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke. Sklep je nezakonit, ker je bil izdan pred pravnomočnostjo odločitve o tožnikovem predlogu za odpis davčnega dolga iz naslova dohodnine, ki se prisilno izvršuje. Tožnikovi pritožbi z dne 1. 3. 2010 zoper odločitev, da se predlog za odpis zavrne, je drugostopenjski upravni organ ugodil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek z odločbo št. DT-499-31-105/2010-2, z dne 18. 5. 2010. Do danes upravni organ prve stopnje, to je Davčni urad Ljubljana, o tožnikovem predlogu za odpis davčnega dolga ni ponovno odločil. Glede na razloge odločbe o pritožbi pa obstaja velika verjetnost, da bo v ponovljenem postopku tožnikova vloga za odpis davčnega dolga ugodno rešena in bo davčni dolg tožniku odpisan. Da je v postopku odločanja o odpisu davčnega dolga vložena pritožba, je tožnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep davčni organ posebej opozoril in predlagal, da pritožbeni organ pribavi spis v zadevi odpisa davčnega dolga. Tožnik zato predlaga, da sodišče v zadevi odloči samo, podrejeno pa, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne upravnemu organu v novo odločanje.

Hkrati s tožbo vlaga tudi zahtevo za odložitev izvršitve izpodbijanega sklepa po 2. odstavku 32. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/2010, v nadaljevanju: ZUS-1). Z izvršitvijo izpodbijanega sklepa bi tožniku nastale škodljive posledice, težko popravljiva škoda, saj je pokojnina za tožnika edini vir preživljanja. Tožnik tudi nima nikakršnega premoženja. Zaradi zdravstvenih težav (dvakrat ga je zadela možganska kap in s tem povezanimi posledicami), mora jemati številna zdravila, ki pa so draga in velik del svoje pokojnine tožnik porabi prav za obiske pri zdravnikih in za zdravila. Glede na razloge odločbe o pritožbi obstaja realna možnost, da bo v ponovljenem postopku v zvezi z odločanjem o odpisu davčnega dolga tožniku davčni dolg tudi dejansko odpisan. Po drugi strani pa z odložitvijo izvršitve izpodbijanega sklepa ne bo prizadeta javna korist. Davčni organ bo lahko prišel do svojega poplačila (če tožniku davčni dolg ne bo odpisan) z rubežem pokojnine, ki je stalni prejemek tožnika.

Tožnik predlaga tudi, da ga sodišče oprosti plačila sodnih taks. Prilaga izjavo o premoženjskem stanju. Razen pokojnine nima nobenih drugih prejemkov. Premoženja nima. Trenutno še živi pri družinski prijateljici, ki mu je v težki življenjski in finančni stiski priskočila na pomoč, saj je bil zaradi posledic po dveh možganskih kapeh nesposoben voditi svoje podjetje, ki ga je bilo potrebno zatem zapreti. Tožnik je bil brez denarja in brez strehe nad glavo. Za plačevanje prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje je najprej porabil vse svoje prihranke, nato pa si je denarna sredstva za plačilo prispevkov tudi sposodil. Če tega ne bi storil, ne bi imel urejenega ne zdravstvenega zavarovanja niti ne bi izpolnil pogojev za upokojitev. Zaradi zdravstvenih težav tožnika je njegovo podjetje zašlo v finančne težave in v določenem obdobju ni poravnavalo vseh svojih obveznosti. Tožnik zaradi svojega zdravstvenega stanja ni bil sposoben ustrezno reagirati in tako so postali nekateri sklepi o izvršbi pravnomočni. Tožnik kot ustanovitelj firme še leto dni odgovarja za obveznosti svojega podjetja. Obveznosti so zato prenesene nanj, izvršbe pa se nadaljujejo z rubežem njegove pokojnine.

K 1. točki izreka Zahteva za odložitev izvršitve izpodbijanega sklepa je utemeljena.

Po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

Iz tožbe in listin, ki jih je sodišču predložil tožnik, izhaja, da ob odločanju v pritožbenem postopku ni bilo odločeno o predlogu tožnika za odpis davčnega dolga, kar kaže na verjetno utemeljenost tožbe. Sodišče se strinja tudi, da bi z izvršitvijo izpodbijanega sklepa tožniku zato nastala težko popravljiva škoda. Ta je po presoji sodišča verjetno izkazana, saj bi izvršitev sklepa (ob uspešnem poplačilu) privedla do položaja, v katerem bi, v času ponovnega odločanja o odpisu davka, davčna obveznost več ne obstajala in s tem do posega v tožnikovo pravico do učinkovitega pravnega sredstva v postopku odločanja o odpisu davčnega dolga. Ob tehtanju škodljivih posledic, ki so v verjetno izkazanem posegu v navedeno ustavno varovano pravico, pa sodišče sodi, da z izdajo začasne odredbe ne bo prekomerno prizadeta javna korist. Ta pa je v obravnavanem primeru, z ozirom na višino davčnega dolga in ob stalnih prejemkih tožnika, le v čimprejšnjem poplačilu davčnega dolga.

K 2. točki izreka Na podlagi 1. odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Uradni list RS, št. 37/08) sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama oziroma s katerimi se preživljajo njeni družinski člani. Po pregledu predloženih dokazil in okoliščin obravnavanega primera, zlasti pa tožnikovega zdravstvenega stanja, sodišče ugotavlja, da bi bila sredstva, s katerimi se tožeča stranka preživlja, s plačilom sodnih taks v tem upravnem sporu, bistveno zmanjšana. Listine namreč v celoti potrjujejo navedbe, s katerimi tožeča stranka utemeljuje upravičenost do taksne oprostitve. Zato je sodišče o predlogu tožnika za oprostitev plačila sodih taks odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.