Jedro

Jedro

Jedro

Jedro

Sodišče prve stopnje je posamezne toženkine ugovore, s katerimi je utemeljevala zavrnitev plačila, pravilno prepoznalo kot pavšalne in nedokazane. Toženka teh ugovorov tudi ni uveljavila na procesno učinkovit način, saj je z ugovori v bistvu zatrjevala obstoj lastne nasprotne terjatve (odškodninske ali kondikcijske). V takem primeru bi morala podati izrecen pobotni ugovor ali vložiti nasprotno tožbo, če je želela doseči zavrnitev tožbenega zahtevka.

Sodišče prve stopnje je posamezne toženkine ugovore, s katerimi je utemeljevala zavrnitev plačila, pravilno prepoznalo kot pavšalne in nedokazane. Toženka teh ugovorov tudi ni uveljavila na procesno učinkovit način, saj je z ugovori v bistvu zatrjevala obstoj lastne nasprotne terjatve (odškodninske ali kondikcijske). V takem primeru bi morala podati izrecen pobotni ugovor ali vložiti nasprotno tožbo, če je želela doseči zavrnitev tožbenega zahtevka.

Sodišče prve stopnje je posamezne toženkine ugovore, s katerimi je utemeljevala zavrnitev plačila, pravilno prepoznalo kot pavšalne in nedokazane. Toženka teh ugovorov tudi ni uveljavila na procesno učinkovit način, saj je z ugovori v bistvu zatrjevala obstoj lastne nasprotne terjatve (odškodninske ali kondikcijske). V takem primeru bi morala podati izrecen pobotni ugovor ali vložiti nasprotno tožbo, če je želela doseči zavrnitev tožbenega zahtevka.

Sodišče prve stopnje je posamezne toženkine ugovore, s katerimi je utemeljevala zavrnitev plačila, pravilno prepoznalo kot pavšalne in nedokazane. Toženka teh ugovorov tudi ni uveljavila na procesno učinkovit način, saj je z ugovori v bistvu zatrjevala obstoj lastne nasprotne terjatve (odškodninske ali kondikcijske). V takem primeru bi morala podati izrecen pobotni ugovor ali vložiti nasprotno tožbo, če je želela doseči zavrnitev tožbenega zahtevka.

Izrek

Izrek

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II.Toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

II.Toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

II.Toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

II.Toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženki naložilo, da tožnici plača 23.763,25 EUR z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Toženki je naložilo tudi povračilo pravdnih stroškov tožnice v znesku 2.384,94 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženki naložilo, da tožnici plača 23.763,25 EUR z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Toženki je naložilo tudi povračilo pravdnih stroškov tožnice v znesku 2.384,94 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženki naložilo, da tožnici plača 23.763,25 EUR z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Toženki je naložilo tudi povračilo pravdnih stroškov tožnice v znesku 2.384,94 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženki naložilo, da tožnici plača 23.763,25 EUR z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Toženki je naložilo tudi povračilo pravdnih stroškov tožnice v znesku 2.384,94 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2.Zoper sodbo se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, oziroma podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

2.Zoper sodbo se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, oziroma podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

2.Zoper sodbo se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, oziroma podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

2.Zoper sodbo se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, oziroma podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3.Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

3.Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

3.Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

3.Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožnica v tem sporu vtožuje plačilo treh računov po dveh izvajalskih pogodbah, ki jih je sklenila s toženko. Stranki sta sklenili Izvajalsko pogodbo 02/2022 z dne 23. 5. 2022 za izvajanje suhomontažnih del na objektu "A. Ljubljana" (v nadaljevanju: Pogodba A.) in Izvajalsko pogodbo 06/2022 z dne 5. 10. 2022 za izvajanje suhomontažnih in slikopleskarskih del na objektu na Švedskem (v nadaljevanju: Pogodba Švedska).

5.Tožnica v tem sporu vtožuje plačilo treh računov po dveh izvajalskih pogodbah, ki jih je sklenila s toženko. Stranki sta sklenili Izvajalsko pogodbo 02/2022 z dne 23. 5. 2022 za izvajanje suhomontažnih del na objektu "A. Ljubljana" (v nadaljevanju: Pogodba A.) in Izvajalsko pogodbo 06/2022 z dne 5. 10. 2022 za izvajanje suhomontažnih in slikopleskarskih del na objektu na Švedskem (v nadaljevanju: Pogodba Švedska).

5.Tožnica v tem sporu vtožuje plačilo treh računov po dveh izvajalskih pogodbah, ki jih je sklenila s toženko. Stranki sta sklenili Izvajalsko pogodbo 02/2022 z dne 23. 5. 2022 za izvajanje suhomontažnih del na objektu "A. Ljubljana" (v nadaljevanju: Pogodba A.) in Izvajalsko pogodbo 06/2022 z dne 5. 10. 2022 za izvajanje suhomontažnih in slikopleskarskih del na objektu na Švedskem (v nadaljevanju: Pogodba Švedska).

5.Tožnica v tem sporu vtožuje plačilo treh računov po dveh izvajalskih pogodbah, ki jih je sklenila s toženko. Stranki sta sklenili Izvajalsko pogodbo 02/2022 z dne 23. 5. 2022 za izvajanje suhomontažnih del na objektu "A. Ljubljana" (v nadaljevanju: Pogodba A.) in Izvajalsko pogodbo 06/2022 z dne 5. 10. 2022 za izvajanje suhomontažnih in slikopleskarskih del na objektu na Švedskem (v nadaljevanju: Pogodba Švedska).

6.Sodišče prve stopnje ni sledilo ugovorom toženke, s katerimi je ta utemeljevala zavrnitev računov. Tako je zavrnilo ugovor, da tožnici ne pripada plačilo po pogodbeni urni postavki 12,50 EUR, ker delavci niso bili mojstri, saj je bila urna postavka v Pogodbi A. dogovorjena za poimensko navedene delavce. Kot pavšalne in nedokazane je zavrnilo ugovore, da je morala toženka delavcem kupiti obleko in zaščitno opremo ter dvema delavcema izročiti gotovino, ker jim tožnica ni izplačevala plač. Nadalje ni sledilo ugovoru toženke, da je račun št. 2022-62 zavrnila zaradi kupljenih letalskih kart za Švedsko, saj je tožnica strošek letalskih kart že upoštevala pri izdaji računa. Nazadnje je kot pavšalen in nedokazan zavrnilo ugovor toženke, da ji je naročnik na Švedskem odštel znesek 12.136,00 EUR zaradi povzročene škode in prejete kazni za parkiranje.

6.Sodišče prve stopnje ni sledilo ugovorom toženke, s katerimi je ta utemeljevala zavrnitev računov. Tako je zavrnilo ugovor, da tožnici ne pripada plačilo po pogodbeni urni postavki 12,50 EUR, ker delavci niso bili mojstri, saj je bila urna postavka v Pogodbi A. dogovorjena za poimensko navedene delavce. Kot pavšalne in nedokazane je zavrnilo ugovore, da je morala toženka delavcem kupiti obleko in zaščitno opremo ter dvema delavcema izročiti gotovino, ker jim tožnica ni izplačevala plač. Nadalje ni sledilo ugovoru toženke, da je račun št. 2022-62 zavrnila zaradi kupljenih letalskih kart za Švedsko, saj je tožnica strošek letalskih kart že upoštevala pri izdaji računa. Nazadnje je kot pavšalen in nedokazan zavrnilo ugovor toženke, da ji je naročnik na Švedskem odštel znesek 12.136,00 EUR zaradi povzročene škode in prejete kazni za parkiranje.

6.Sodišče prve stopnje ni sledilo ugovorom toženke, s katerimi je ta utemeljevala zavrnitev računov. Tako je zavrnilo ugovor, da tožnici ne pripada plačilo po pogodbeni urni postavki 12,50 EUR, ker delavci niso bili mojstri, saj je bila urna postavka v Pogodbi A. dogovorjena za poimensko navedene delavce. Kot pavšalne in nedokazane je zavrnilo ugovore, da je morala toženka delavcem kupiti obleko in zaščitno opremo ter dvema delavcema izročiti gotovino, ker jim tožnica ni izplačevala plač. Nadalje ni sledilo ugovoru toženke, da je račun št. 2022-62 zavrnila zaradi kupljenih letalskih kart za Švedsko, saj je tožnica strošek letalskih kart že upoštevala pri izdaji računa. Nazadnje je kot pavšalen in nedokazan zavrnilo ugovor toženke, da ji je naročnik na Švedskem odštel znesek 12.136,00 EUR zaradi povzročene škode in prejete kazni za parkiranje.

6.Sodišče prve stopnje ni sledilo ugovorom toženke, s katerimi je ta utemeljevala zavrnitev računov. Tako je zavrnilo ugovor, da tožnici ne pripada plačilo po pogodbeni urni postavki 12,50 EUR, ker delavci niso bili mojstri, saj je bila urna postavka v Pogodbi A. dogovorjena za poimensko navedene delavce. Kot pavšalne in nedokazane je zavrnilo ugovore, da je morala toženka delavcem kupiti obleko in zaščitno opremo ter dvema delavcema izročiti gotovino, ker jim tožnica ni izplačevala plač. Nadalje ni sledilo ugovoru toženke, da je račun št. 2022-62 zavrnila zaradi kupljenih letalskih kart za Švedsko, saj je tožnica strošek letalskih kart že upoštevala pri izdaji računa. Nazadnje je kot pavšalen in nedokazan zavrnilo ugovor toženke, da ji je naročnik na Švedskem odštel znesek 12.136,00 EUR zaradi povzročene škode in prejete kazni za parkiranje.

7.Pravno podlago za odločitev v zadevi predstavljajo določila Obligacijskega zakonika - OZ o podjemni pogodbi (619. člen OZ in nadaljnji). Višje sodišče ugotavlja, da ni sporno, da je tožnica opravila dela, ki jih je z vtoževanimi računi zaračunala toženki. Sporno ostaja le, ali so utemeljeni toženkini ugovori, s katerimi je ta upravičevala zavrnitev računov. Toženka je namreč ugovarjala, da vtoževanih računov ni dolžna plačati, ker 1.) tožničini delavci niso bili mojstri, 2.) ker jim je morala sama zagotoviti zaščitno opremo, 3.) ker je morala dvema delavcema sama plačati dolgovano plačo, 4.) ker je kupila letalske karte za Švedsko in 5.) ker so ji delavci pri izvajanju del na Švedskem povzročili škodo.

7.Pravno podlago za odločitev v zadevi predstavljajo določila Obligacijskega zakonika - OZ o podjemni pogodbi (619. člen OZ in nadaljnji). Višje sodišče ugotavlja, da ni sporno, da je tožnica opravila dela, ki jih je z vtoževanimi računi zaračunala toženki. Sporno ostaja le, ali so utemeljeni toženkini ugovori, s katerimi je ta upravičevala zavrnitev računov. Toženka je namreč ugovarjala, da vtoževanih računov ni dolžna plačati, ker 1.) tožničini delavci niso bili mojstri, 2.) ker jim je morala sama zagotoviti zaščitno opremo, 3.) ker je morala dvema delavcema sama plačati dolgovano plačo, 4.) ker je kupila letalske karte za Švedsko in 5.) ker so ji delavci pri izvajanju del na Švedskem povzročili škodo.

7.Pravno podlago za odločitev v zadevi predstavljajo določila Obligacijskega zakonika - OZ o podjemni pogodbi (619. člen OZ in nadaljnji). Višje sodišče ugotavlja, da ni sporno, da je tožnica opravila dela, ki jih je z vtoževanimi računi zaračunala toženki. Sporno ostaja le, ali so utemeljeni toženkini ugovori, s katerimi je ta upravičevala zavrnitev računov. Toženka je namreč ugovarjala, da vtoževanih računov ni dolžna plačati, ker 1.) tožničini delavci niso bili mojstri, 2.) ker jim je morala sama zagotoviti zaščitno opremo, 3.) ker je morala dvema delavcema sama plačati dolgovano plačo, 4.) ker je kupila letalske karte za Švedsko in 5.) ker so ji delavci pri izvajanju del na Švedskem povzročili škodo.

7.Pravno podlago za odločitev v zadevi predstavljajo določila Obligacijskega zakonika - OZ o podjemni pogodbi (619. člen OZ in nadaljnji). Višje sodišče ugotavlja, da ni sporno, da je tožnica opravila dela, ki jih je z vtoževanimi računi zaračunala toženki. Sporno ostaja le, ali so utemeljeni toženkini ugovori, s katerimi je ta upravičevala zavrnitev računov. Toženka je namreč ugovarjala, da vtoževanih računov ni dolžna plačati, ker 1.) tožničini delavci niso bili mojstri, 2.) ker jim je morala sama zagotoviti zaščitno opremo, 3.) ker je morala dvema delavcema sama plačati dolgovano plačo, 4.) ker je kupila letalske karte za Švedsko in 5.) ker so ji delavci pri izvajanju del na Švedskem povzročili škodo.

8.Ne držijo pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj ni zaslišalo prič (delavcev tožnice) in zakonitega zastopnika toženke. Ti razlogi namreč izhajajo iz 12. in 13. točke obrazložitve izpodbijane sodbe. Tudi sicer je ta pritožbeni očitek podan pavšalno, brez utemeljitve, o katerih konkretnih dejstvih naj bi predlagane priče oziroma zakoniti zastopnik izpovedali. Ob tem višje sodišče še ugotavlja, da toženka ni predlagala zaslišanja prič B. B. in C. C., zaradi česar tega ne more uspešno uveljaviti s pritožbo. Pritožba tudi ne more uspeti z očitkom, da bi se sodišče prve stopnje moralo opredeliti do dokaznega predloga s postavitvijo sodnega izvedenca gradbene stroke. Tudi ta pritožbeni očitek je namreč pavšalen, brez utemeljitve, za ugotovitev katerih dejstev, ki so za presojo v tem sporu odločilna, je potrebno strokovno znanje sodnega izvedenca. Sodišče namreč izvede dokaz z izvedencem takrat, ko je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (243. člen ZPP).

8.Ne držijo pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj ni zaslišalo prič (delavcev tožnice) in zakonitega zastopnika toženke. Ti razlogi namreč izhajajo iz 12. in 13. točke obrazložitve izpodbijane sodbe. Tudi sicer je ta pritožbeni očitek podan pavšalno, brez utemeljitve, o katerih konkretnih dejstvih naj bi predlagane priče oziroma zakoniti zastopnik izpovedali. Ob tem višje sodišče še ugotavlja, da toženka ni predlagala zaslišanja prič B. B. in C. C., zaradi česar tega ne more uspešno uveljaviti s pritožbo. Pritožba tudi ne more uspeti z očitkom, da bi se sodišče prve stopnje moralo opredeliti do dokaznega predloga s postavitvijo sodnega izvedenca gradbene stroke. Tudi ta pritožbeni očitek je namreč pavšalen, brez utemeljitve, za ugotovitev katerih dejstev, ki so za presojo v tem sporu odločilna, je potrebno strokovno znanje sodnega izvedenca. Sodišče namreč izvede dokaz z izvedencem takrat, ko je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (243. člen ZPP).

8.Ne držijo pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj ni zaslišalo prič (delavcev tožnice) in zakonitega zastopnika toženke. Ti razlogi namreč izhajajo iz 12. in 13. točke obrazložitve izpodbijane sodbe. Tudi sicer je ta pritožbeni očitek podan pavšalno, brez utemeljitve, o katerih konkretnih dejstvih naj bi predlagane priče oziroma zakoniti zastopnik izpovedali. Ob tem višje sodišče še ugotavlja, da toženka ni predlagala zaslišanja prič B. B. in C. C., zaradi česar tega ne more uspešno uveljaviti s pritožbo. Pritožba tudi ne more uspeti z očitkom, da bi se sodišče prve stopnje moralo opredeliti do dokaznega predloga s postavitvijo sodnega izvedenca gradbene stroke. Tudi ta pritožbeni očitek je namreč pavšalen, brez utemeljitve, za ugotovitev katerih dejstev, ki so za presojo v tem sporu odločilna, je potrebno strokovno znanje sodnega izvedenca. Sodišče namreč izvede dokaz z izvedencem takrat, ko je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (243. člen ZPP).

8.Ne držijo pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj ni zaslišalo prič (delavcev tožnice) in zakonitega zastopnika toženke. Ti razlogi namreč izhajajo iz 12. in 13. točke obrazložitve izpodbijane sodbe. Tudi sicer je ta pritožbeni očitek podan pavšalno, brez utemeljitve, o katerih konkretnih dejstvih naj bi predlagane priče oziroma zakoniti zastopnik izpovedali. Ob tem višje sodišče še ugotavlja, da toženka ni predlagala zaslišanja prič B. B. in C. C., zaradi česar tega ne more uspešno uveljaviti s pritožbo. Pritožba tudi ne more uspeti z očitkom, da bi se sodišče prve stopnje moralo opredeliti do dokaznega predloga s postavitvijo sodnega izvedenca gradbene stroke. Tudi ta pritožbeni očitek je namreč pavšalen, brez utemeljitve, za ugotovitev katerih dejstev, ki so za presojo v tem sporu odločilna, je potrebno strokovno znanje sodnega izvedenca. Sodišče namreč izvede dokaz z izvedencem takrat, ko je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (243. člen ZPP).

9.Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je bila v zvezi z odločilnimi dejstvi trditvena podlaga toženke preskromna, da bi se lahko izvajali dokazi z zaslišanjem prič ali zakonitega zastopnika. Povezanost trditvenega in dokaznega bremena (212. člen ZPP) namreč pomeni, da mora stranka najprej navesti ustrezna dejstva, predlagani dokazi (zaslišanje prič) pa služijo ugotavljanju teh dejstev. Manjkajoče ali pomanjkljive trditvene podlage ni mogoče nadomestiti z izvajanjem dokazov.

9.Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je bila v zvezi z odločilnimi dejstvi trditvena podlaga toženke preskromna, da bi se lahko izvajali dokazi z zaslišanjem prič ali zakonitega zastopnika. Povezanost trditvenega in dokaznega bremena (212. člen ZPP) namreč pomeni, da mora stranka najprej navesti ustrezna dejstva, predlagani dokazi (zaslišanje prič) pa služijo ugotavljanju teh dejstev. Manjkajoče ali pomanjkljive trditvene podlage ni mogoče nadomestiti z izvajanjem dokazov.

9.Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je bila v zvezi z odločilnimi dejstvi trditvena podlaga toženke preskromna, da bi se lahko izvajali dokazi z zaslišanjem prič ali zakonitega zastopnika. Povezanost trditvenega in dokaznega bremena (212. člen ZPP) namreč pomeni, da mora stranka najprej navesti ustrezna dejstva, predlagani dokazi (zaslišanje prič) pa služijo ugotavljanju teh dejstev. Manjkajoče ali pomanjkljive trditvene podlage ni mogoče nadomestiti z izvajanjem dokazov.

9.Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je bila v zvezi z odločilnimi dejstvi trditvena podlaga toženke preskromna, da bi se lahko izvajali dokazi z zaslišanjem prič ali zakonitega zastopnika. Povezanost trditvenega in dokaznega bremena (212. člen ZPP) namreč pomeni, da mora stranka najprej navesti ustrezna dejstva, predlagani dokazi (zaslišanje prič) pa služijo ugotavljanju teh dejstev. Manjkajoče ali pomanjkljive trditvene podlage ni mogoče nadomestiti z izvajanjem dokazov.

10.V zvezi z ugovorom, da delavci niso bili mojstri in zato tožnici ne pripada plačilo po urni postavki 12,50 EUR, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so bili v obeh izvajalskih pogodbah delavci tožnice poimensko navedeni in urna postavka dogovorjena prav za njih. V nobeni izvajalski pogodbi ni kot pogoj za plačilo po dogovorjeni urni postavki določeno, da morajo biti poimensko navedeni delavci mojstri. Ker je torej toženka v zvezi z dogovorjeno urno postavko navajala dejstva, ki niso povezana z relevantnim materialnim pravom in zato za presojo niso odločilna, je sodišče prve stopnje dokazne predloge v zvezi s tem ugovorom utemeljeno zavrnilo.

10.V zvezi z ugovorom, da delavci niso bili mojstri in zato tožnici ne pripada plačilo po urni postavki 12,50 EUR, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so bili v obeh izvajalskih pogodbah delavci tožnice poimensko navedeni in urna postavka dogovorjena prav za njih. V nobeni izvajalski pogodbi ni kot pogoj za plačilo po dogovorjeni urni postavki določeno, da morajo biti poimensko navedeni delavci mojstri. Ker je torej toženka v zvezi z dogovorjeno urno postavko navajala dejstva, ki niso povezana z relevantnim materialnim pravom in zato za presojo niso odločilna, je sodišče prve stopnje dokazne predloge v zvezi s tem ugovorom utemeljeno zavrnilo.

10.V zvezi z ugovorom, da delavci niso bili mojstri in zato tožnici ne pripada plačilo po urni postavki 12,50 EUR, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so bili v obeh izvajalskih pogodbah delavci tožnice poimensko navedeni in urna postavka dogovorjena prav za njih. V nobeni izvajalski pogodbi ni kot pogoj za plačilo po dogovorjeni urni postavki določeno, da morajo biti poimensko navedeni delavci mojstri. Ker je torej toženka v zvezi z dogovorjeno urno postavko navajala dejstva, ki niso povezana z relevantnim materialnim pravom in zato za presojo niso odločilna, je sodišče prve stopnje dokazne predloge v zvezi s tem ugovorom utemeljeno zavrnilo.

10.V zvezi z ugovorom, da delavci niso bili mojstri in zato tožnici ne pripada plačilo po urni postavki 12,50 EUR, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so bili v obeh izvajalskih pogodbah delavci tožnice poimensko navedeni in urna postavka dogovorjena prav za njih. V nobeni izvajalski pogodbi ni kot pogoj za plačilo po dogovorjeni urni postavki določeno, da morajo biti poimensko navedeni delavci mojstri. Ker je torej toženka v zvezi z dogovorjeno urno postavko navajala dejstva, ki niso povezana z relevantnim materialnim pravom in zato za presojo niso odločilna, je sodišče prve stopnje dokazne predloge v zvezi s tem ugovorom utemeljeno zavrnilo.

11.Pritožnica tudi ne more uspeti s ponavljanjem navedb, da delavci tožnice niso imeli zaščitnih sredstev in opreme, zaradi česar naj bi jim jo zagotovila ona. Sodišče prve stopnje je namreč te navedbe pravilno prepoznalo kot pavšalne, saj zatrjevana sredstva in oprema niso bila konkretizirano opredeljena. Ker manjkajoče trditvene podlage ni mogoče nadomestiti s predlaganimi dokazi, je neutemeljen pritožbeni očitek, da sodišče ni izvedlo zaslišanj. Ob tem višje sodišče še ugotavlja, da je želela toženka ta ugovor dokazovati s fotokopijami računov za zaščitno opremo, za katere je sicer navedla, da jih bo dostavila naknadno, vendar jih kljub temu sodišču prve stopnje ni predložila.

11.Pritožnica tudi ne more uspeti s ponavljanjem navedb, da delavci tožnice niso imeli zaščitnih sredstev in opreme, zaradi česar naj bi jim jo zagotovila ona. Sodišče prve stopnje je namreč te navedbe pravilno prepoznalo kot pavšalne, saj zatrjevana sredstva in oprema niso bila konkretizirano opredeljena. Ker manjkajoče trditvene podlage ni mogoče nadomestiti s predlaganimi dokazi, je neutemeljen pritožbeni očitek, da sodišče ni izvedlo zaslišanj. Ob tem višje sodišče še ugotavlja, da je želela toženka ta ugovor dokazovati s fotokopijami računov za zaščitno opremo, za katere je sicer navedla, da jih bo dostavila naknadno, vendar jih kljub temu sodišču prve stopnje ni predložila.

11.Pritožnica tudi ne more uspeti s ponavljanjem navedb, da delavci tožnice niso imeli zaščitnih sredstev in opreme, zaradi česar naj bi jim jo zagotovila ona. Sodišče prve stopnje je namreč te navedbe pravilno prepoznalo kot pavšalne, saj zatrjevana sredstva in oprema niso bila konkretizirano opredeljena. Ker manjkajoče trditvene podlage ni mogoče nadomestiti s predlaganimi dokazi, je neutemeljen pritožbeni očitek, da sodišče ni izvedlo zaslišanj. Ob tem višje sodišče še ugotavlja, da je želela toženka ta ugovor dokazovati s fotokopijami računov za zaščitno opremo, za katere je sicer navedla, da jih bo dostavila naknadno, vendar jih kljub temu sodišču prve stopnje ni predložila.

11.Pritožnica tudi ne more uspeti s ponavljanjem navedb, da delavci tožnice niso imeli zaščitnih sredstev in opreme, zaradi česar naj bi jim jo zagotovila ona. Sodišče prve stopnje je namreč te navedbe pravilno prepoznalo kot pavšalne, saj zatrjevana sredstva in oprema niso bila konkretizirano opredeljena. Ker manjkajoče trditvene podlage ni mogoče nadomestiti s predlaganimi dokazi, je neutemeljen pritožbeni očitek, da sodišče ni izvedlo zaslišanj. Ob tem višje sodišče še ugotavlja, da je želela toženka ta ugovor dokazovati s fotokopijami računov za zaščitno opremo, za katere je sicer navedla, da jih bo dostavila naknadno, vendar jih kljub temu sodišču prve stopnje ni predložila.

12.Glede zatrjevanega gotovinskega plačila je že sodišče prve stopnje pojasnilo, da toženka ni navedla niti tega, katerima delavcema tožnice naj bi izročila gotovino. Kljub temu, da je navedla, da bo predložila potrdila o prejemu gotovine, tudi tega ni storila. Sicer toženka v pritožbi razlogov sodišča prve stopnje v zvezi s tem ugovorom ne izpodbija in tudi ne navaja, da bi bile kakšne njene navedbe spregledane. Zaradi pomanjkljive trditvene podlage, ji višje sodišče tudi ne more slediti v očitku, da bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati zakonitega zastopnika in delavce, ki so gotovino prejeli.

12.Glede zatrjevanega gotovinskega plačila je že sodišče prve stopnje pojasnilo, da toženka ni navedla niti tega, katerima delavcema tožnice naj bi izročila gotovino. Kljub temu, da je navedla, da bo predložila potrdila o prejemu gotovine, tudi tega ni storila. Sicer toženka v pritožbi razlogov sodišča prve stopnje v zvezi s tem ugovorom ne izpodbija in tudi ne navaja, da bi bile kakšne njene navedbe spregledane. Zaradi pomanjkljive trditvene podlage, ji višje sodišče tudi ne more slediti v očitku, da bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati zakonitega zastopnika in delavce, ki so gotovino prejeli.

12.Glede zatrjevanega gotovinskega plačila je že sodišče prve stopnje pojasnilo, da toženka ni navedla niti tega, katerima delavcema tožnice naj bi izročila gotovino. Kljub temu, da je navedla, da bo predložila potrdila o prejemu gotovine, tudi tega ni storila. Sicer toženka v pritožbi razlogov sodišča prve stopnje v zvezi s tem ugovorom ne izpodbija in tudi ne navaja, da bi bile kakšne njene navedbe spregledane. Zaradi pomanjkljive trditvene podlage, ji višje sodišče tudi ne more slediti v očitku, da bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati zakonitega zastopnika in delavce, ki so gotovino prejeli.

12.Glede zatrjevanega gotovinskega plačila je že sodišče prve stopnje pojasnilo, da toženka ni navedla niti tega, katerima delavcema tožnice naj bi izročila gotovino. Kljub temu, da je navedla, da bo predložila potrdila o prejemu gotovine, tudi tega ni storila. Sicer toženka v pritožbi razlogov sodišča prve stopnje v zvezi s tem ugovorom ne izpodbija in tudi ne navaja, da bi bile kakšne njene navedbe spregledane. Zaradi pomanjkljive trditvene podlage, ji višje sodišče tudi ne more slediti v očitku, da bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati zakonitega zastopnika in delavce, ki so gotovino prejeli.

13.Toženka v pritožbi ponavlja tudi navedbe o škodi na Švedskem, ki naj bi jo povzročili delavci tožnice. Višje sodišče sicer pritrjuje pritožbenemu očitku, da je toženka opredelila škodo (stroški na naslovu D., stroški v zvezi s službenim vozilom VW Amarok, stroški odvzete opreme in orodja ter stroški garderobe). Vendar tudi po presoji višjega sodišča zgolj te navedbe ne zadoščajo. Za zatrjevano škodo toženka ni obrazložila vseh elementov odškodninske odgovornosti, saj na primer glede stroškov na naslovu D. in stroškov v zvezi s službenim vozilom ni navedla, kakšno protipravno ravnanje očita delavcem tožnice. Glede zatrjevane ukradene opreme pa je navedla, da je imel stroške s tem E. E., pri čemer ni nikjer pojasnila, kdo sploh je E. E., v kakšnem razmerju je s strankama postopka in zakaj bi toženka lahko zahtevala povrnitev škode, ki je nastala njemu. Poleg tega toženka za obstoj zatrjevane škode ni predložila nobenega dokaza, razen elektronskega sporočila v tujem jeziku, za katerega ji je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je brez overjenega prevoda v slovenski jezik v skladu z drugim odstavkom 226. člena ZPP neupošteven dokaz.

13.Toženka v pritožbi ponavlja tudi navedbe o škodi na Švedskem, ki naj bi jo povzročili delavci tožnice. Višje sodišče sicer pritrjuje pritožbenemu očitku, da je toženka opredelila škodo (stroški na naslovu D., stroški v zvezi s službenim vozilom VW Amarok, stroški odvzete opreme in orodja ter stroški garderobe). Vendar tudi po presoji višjega sodišča zgolj te navedbe ne zadoščajo. Za zatrjevano škodo toženka ni obrazložila vseh elementov odškodninske odgovornosti, saj na primer glede stroškov na naslovu D. in stroškov v zvezi s službenim vozilom ni navedla, kakšno protipravno ravnanje očita delavcem tožnice. Glede zatrjevane ukradene opreme pa je navedla, da je imel stroške s tem E. E., pri čemer ni nikjer pojasnila, kdo sploh je E. E., v kakšnem razmerju je s strankama postopka in zakaj bi toženka lahko zahtevala povrnitev škode, ki je nastala njemu. Poleg tega toženka za obstoj zatrjevane škode ni predložila nobenega dokaza, razen elektronskega sporočila v tujem jeziku, za katerega ji je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je brez overjenega prevoda v slovenski jezik v skladu z drugim odstavkom 226. člena ZPP neupošteven dokaz.

13.Toženka v pritožbi ponavlja tudi navedbe o škodi na Švedskem, ki naj bi jo povzročili delavci tožnice. Višje sodišče sicer pritrjuje pritožbenemu očitku, da je toženka opredelila škodo (stroški na naslovu D., stroški v zvezi s službenim vozilom VW Amarok, stroški odvzete opreme in orodja ter stroški garderobe). Vendar tudi po presoji višjega sodišča zgolj te navedbe ne zadoščajo. Za zatrjevano škodo toženka ni obrazložila vseh elementov odškodninske odgovornosti, saj na primer glede stroškov na naslovu D. in stroškov v zvezi s službenim vozilom ni navedla, kakšno protipravno ravnanje očita delavcem tožnice. Glede zatrjevane ukradene opreme pa je navedla, da je imel stroške s tem E. E., pri čemer ni nikjer pojasnila, kdo sploh je E. E., v kakšnem razmerju je s strankama postopka in zakaj bi toženka lahko zahtevala povrnitev škode, ki je nastala njemu. Poleg tega toženka za obstoj zatrjevane škode ni predložila nobenega dokaza, razen elektronskega sporočila v tujem jeziku, za katerega ji je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je brez overjenega prevoda v slovenski jezik v skladu z drugim odstavkom 226. člena ZPP neupošteven dokaz.

13.Toženka v pritožbi ponavlja tudi navedbe o škodi na Švedskem, ki naj bi jo povzročili delavci tožnice. Višje sodišče sicer pritrjuje pritožbenemu očitku, da je toženka opredelila škodo (stroški na naslovu D., stroški v zvezi s službenim vozilom VW Amarok, stroški odvzete opreme in orodja ter stroški garderobe). Vendar tudi po presoji višjega sodišča zgolj te navedbe ne zadoščajo. Za zatrjevano škodo toženka ni obrazložila vseh elementov odškodninske odgovornosti, saj na primer glede stroškov na naslovu D. in stroškov v zvezi s službenim vozilom ni navedla, kakšno protipravno ravnanje očita delavcem tožnice. Glede zatrjevane ukradene opreme pa je navedla, da je imel stroške s tem E. E., pri čemer ni nikjer pojasnila, kdo sploh je E. E., v kakšnem razmerju je s strankama postopka in zakaj bi toženka lahko zahtevala povrnitev škode, ki je nastala njemu. Poleg tega toženka za obstoj zatrjevane škode ni predložila nobenega dokaza, razen elektronskega sporočila v tujem jeziku, za katerega ji je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je brez overjenega prevoda v slovenski jezik v skladu z drugim odstavkom 226. člena ZPP neupošteven dokaz.

14.Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo tudi do ugovora, da je toženka zavrnila račun v višini letalskih kart za Švedsko. Pri tem je ugotovilo, da je tožnica znesek letalskih kart odbila pri računu št. 2022-62. Pritožba te ugotovitve prvostopenjskega sodišča konkretno ne izpodbija in tudi ne navaja dejstev, ki bi kazala na drugačen zaključek. V zvezi s tem tudi ne drži pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do elektronskega sporočila z dne 21. 11. 2022, saj je ravno na navedeno sporočilo oprlo ugotovitev, da je tožnica znesek letalskih kart odštela in račun izdala v zmanjšanem znesku.

14.Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo tudi do ugovora, da je toženka zavrnila račun v višini letalskih kart za Švedsko. Pri tem je ugotovilo, da je tožnica znesek letalskih kart odbila pri računu št. 2022-62. Pritožba te ugotovitve prvostopenjskega sodišča konkretno ne izpodbija in tudi ne navaja dejstev, ki bi kazala na drugačen zaključek. V zvezi s tem tudi ne drži pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do elektronskega sporočila z dne 21. 11. 2022, saj je ravno na navedeno sporočilo oprlo ugotovitev, da je tožnica znesek letalskih kart odštela in račun izdala v zmanjšanem znesku.

14.Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo tudi do ugovora, da je toženka zavrnila račun v višini letalskih kart za Švedsko. Pri tem je ugotovilo, da je tožnica znesek letalskih kart odbila pri računu št. 2022-62. Pritožba te ugotovitve prvostopenjskega sodišča konkretno ne izpodbija in tudi ne navaja dejstev, ki bi kazala na drugačen zaključek. V zvezi s tem tudi ne drži pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do elektronskega sporočila z dne 21. 11. 2022, saj je ravno na navedeno sporočilo oprlo ugotovitev, da je tožnica znesek letalskih kart odštela in račun izdala v zmanjšanem znesku.

14.Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo tudi do ugovora, da je toženka zavrnila račun v višini letalskih kart za Švedsko. Pri tem je ugotovilo, da je tožnica znesek letalskih kart odbila pri računu št. 2022-62. Pritožba te ugotovitve prvostopenjskega sodišča konkretno ne izpodbija in tudi ne navaja dejstev, ki bi kazala na drugačen zaključek. V zvezi s tem tudi ne drži pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do elektronskega sporočila z dne 21. 11. 2022, saj je ravno na navedeno sporočilo oprlo ugotovitev, da je tožnica znesek letalskih kart odštela in račun izdala v zmanjšanem znesku.

15.Višje sodišče dodaja, da toženka zatrjevane nasprotne terjatve tudi ni uveljavila na procesno učinkovit način. Za terjatev, ki naj bi ji nastala, ker je morala delavcem tožnice zagotoviti zaščitna sredstva in opremo, jim plačati dolgovano plačo in zaradi povzročene škode, bi morala podati ugovor pobota (materialnopravni ali procesni) ali vložiti nasprotno tožbo. Njene navedbe bi namreč v primeru njihove dokazanosti pomenile, da ima samostojno nasprotno terjatev (odškodninsko ali kondikcijsko). V kolikor bi jo želela uveljavljati v tej pravdi, bi morala uveljavljati ali pobotni ugovor ali nasprotno tožbo. Ob ugotovitvi, da je tožnica opravila dogovorjeno delo in je upravičena do plačila, namreč toženka zavrnitve tožbenega zahtevka ne more doseči zgolj z navedbami, da ji je tožnica povzročila škodo oziroma je morala sama nekaj plačati namesto nje. Navedeno predstavlja dodaten razlog, da toženka s svojimi ugovori ne bi mogla doseči drugačne odločitve.

15.Višje sodišče dodaja, da toženka zatrjevane nasprotne terjatve tudi ni uveljavila na procesno učinkovit način. Za terjatev, ki naj bi ji nastala, ker je morala delavcem tožnice zagotoviti zaščitna sredstva in opremo, jim plačati dolgovano plačo in zaradi povzročene škode, bi morala podati ugovor pobota (materialnopravni ali procesni) ali vložiti nasprotno tožbo. Njene navedbe bi namreč v primeru njihove dokazanosti pomenile, da ima samostojno nasprotno terjatev (odškodninsko ali kondikcijsko). V kolikor bi jo želela uveljaviti v tej pravdi, bi morala uveljavljati ali pobotni ugovor ali nasprotno tožbo. Ob ugotovitvi, da je tožnica opravila dogovorjeno delo in je upravičena do plačila, namreč toženka zavrnitve tožbenega zahtevka ne more doseči zgolj z navedbami, da ji je tožnica povzročila škodo oziroma je morala sama nekaj plačati namesto nje. Navedeno predstavlja dodaten razlog, da toženka s svojimi ugovori ne bi mogla doseči drugačne odločitve.

15.Višje sodišče dodaja, da toženka zatrjevane nasprotne terjatve tudi ni uveljavila na procesno učinkovit način. Za terjatev, ki naj bi ji nastala, ker je morala delavcem tožnice zagotoviti zaščitna sredstva in opremo, jim plačati dolgovano plačo in zaradi povzročene škode, bi morala podati ugovor pobota (materialnopravni ali procesni) ali vložiti nasprotno tožbo. Njene navedbe bi namreč v primeru njihove dokazanosti pomenile, da ima samostojno nasprotno terjatev (odškodninsko ali kondikcijsko). V kolikor bi jo želela uveljaviti v tej pravdi, bi morala uveljavljati ali pobotni ugovor ali nasprotno tožbo. Ob ugotovitvi, da je tožnica opravila dogovorjeno delo in je upravičena do plačila, namreč toženka zavrnitve tožbenega zahtevka ne more doseči zgolj z navedbami, da ji je tožnica povzročila škodo oziroma je morala sama nekaj plačati namesto nje. Navedeno predstavlja dodaten razlog, da toženka s svojimi ugovori ne bi mogla doseči drugačne odločitve.

15.Višje sodišče dodaja, da toženka zatrjevane nasprotne terjatve tudi ni uveljavila na procesno učinkovit način. Za terjatev, ki naj bi ji nastala, ker je morala delavcem tožnice zagotoviti zaščitna sredstva in opremo, jim plačati dolgovano plačo in zaradi povzročene škode, bi morala podati ugovor pobota (materialnopravni ali procesni) ali vložiti nasprotno tožbo. Njene navedbe bi namreč v primeru njihove dokazanosti pomenile, da ima samostojno nasprotno terjatev (odškodninsko ali kondikcijsko). V kolikor bi jo želela uveljaviti v tej pravdi, bi morala uveljavljati ali pobotni ugovor ali nasprotno tožbo. Ob ugotovitvi, da je tožnica opravila dogovorjeno delo in je upravičena do plačila, namreč toženka zavrnitve tožbenega zahtevka ne more doseči zgolj z navedbami, da ji je tožnica povzročila škodo oziroma je morala sama nekaj plačati namesto nje. Navedeno predstavlja dodaten razlog, da toženka s svojimi ugovori ne bi mogla doseči drugačne odločitve.

16.S tem je višje sodišče odgovorilo na vse pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, ni zaznalo (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

16.S tem je višje sodišče odgovorilo na vse pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, ni zaznalo (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

16.S tem je višje sodišče odgovorilo na vse pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, ni zaznalo (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

16.S tem je višje sodišče odgovorilo na vse pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, ni zaznalo (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

17.Zaradi neuspeha s pritožbo toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

17.Zaradi neuspeha s pritožbo toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

17.Zaradi neuspeha s pritožbo toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

17.Zaradi neuspeha s pritožbo toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Zveza:

Zveza:

Zveza:

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 619 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 286, 286/1

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 619 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 286, 286/1

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 619 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 286, 286/1

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 619 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 286, 286/1

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.