Jedro

Kadar sta nastanek in zapadlost obveznosti dolžnika iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa vezani na nastop negativnega dejstva (to je nesklenitev prodajne pogodbe), upnik ni dolžan v izvršilnem postopku dodatno dokazovati izvršljivosti terjatve, temveč zadošča, da upnik zatrjuje, da je takšno negativno dejstvo nastopilo. Dolžnikov položaj pa je v zvezi s tem zavarovan z možnostjo ugovora po 55. členu ZIZ.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika in zastaviteljice z dne 23. 8. 2016 ter ugovor zastaviteljice z dne 8. 9. 2016 zoper sklep o izvršbi z dne 15. 7. 2016 (I. točka izreka) ter odločilo, da sta dolžnika dolžna upniku v roku 8 dni od prejema sklepa povrniti 1.702,33 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožujeta oba dolžnika. V ločenih pritožbah, ki pa sta enaki po vsebini, navajata, da listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, ni izvršljiva. Tega dejstva sodišče ni ugotavljalo oziroma ni ugotovilo po uradni dolžnosti. Dolžnik bi bil dolžan plačati avansna plačila po predpogodbi le v primeru, če bi bil odgovoren za to, da do sklenitve prodajne pogodbe ni prišlo. Pogodbi nezvesta stranka je bil upnik, ker mu v dogovorjenem roku ni plačal določenega avansa, da bi v skladu s sklenjeno predpogodbo lahko dokončal stanovanjski in poslovni objekt in pridobil gradbeno dovoljenje. Zato tudi glavna pogodba ni bila sklenjena. Nadalje navajata, da je upnik plačal bistveno manj kot navaja. Upnik je na podlagi avansnih računov izplačal dolžniku znesek v višini 386.823,00 EUR. Prav tako je dolžnik del svojega dolga upniku že plačal, in sicer je zastaviteljica na upnika dne 7. 3. 2014 prepisala svojo parcelo št. 1. in s tem na podlagi listine o kompenzaciji zmanjšala dolg do upnika v višini kupnine, to je za znesek 39.555,00 EUR. Menita, da bi moralo sodišče predlog upnika zavrniti ali zavreči, saj terjatev ni izvršljiva ali pa zadevo napotiti na pravdo. Priglašata stroške.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo nasprotuje navedbam obeh dolžnikov, ki so neutemeljene in neizkazane, delno pa predstavljajo tudi nedopustne pritožbene novote. Navaja, da je izpolnil vse predpostavke za dovolitev izvršbe po 20a. členu ZIZ. Sodišče je na neposredno izvršljiv notarski zapis vezano in upniku ne more odreči sodnega varstva. Njegova terjatev tudi ni zastarala. Izpodbijani sklep je pravilen. Tudi zatrjevana plačila niso resnična, poleg tega gre za nedopustne pritožbene novote. Do realizacije prodajne pogodbe za nakup parcele ni nikoli prišlo. Priglaša stroške.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Notarski zapis je v skladu z 2. točko drugega odstavka 17. člena ZIZ izvršilni naslov, če je izvršljiv. Izvršljiv pa je, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla, kar je treba dokazati z notarskim zapisom, javno listino ali po zakonu overjeno listino (20a. člen ZIZ). Kadar pa zapadlost celotne neplačane terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu (npr. uresničitev odstopne oblikovalne pravice), pa je za dokazovanje zapadlosti terjatve v tretjem do petem odstavku 20a. člena ZIZ predpisan poseben olajšan postopek, in sicer v teh primerih za dokaz zapadlosti zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti dolžniku.

7. V predmetni zadevi je upnik 12. 7. 2016 vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - prodajne predpogodbe št. 02/2008 in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve1, oba sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV 828/08 z dne 24. 9. 2008 (v nadaljevanju notarski zapis), na podlagi katerega izterjuje svojo denarno terjatev iz naslova danih avansnih plačil. Pri tem je navajal, da zapadlost njegove terjatve izhaja iz samega notarskega zapisa, še dodatno pa je tako glavnega dolžnika kot zastaviteljico o zapadlosti dolga večkrat obvestil s priporočeno poštno pošiljko, torej je zapadlost izkazal v skladu z zgoraj navedenim 20a. členom ZIZ.

8. Upnik je torej z zgoraj navedenim notarskim zapisom zavaroval svojo terjatev za vrnitev plačil, ki jih je izplačal v skladu s Predpogodbo. Ta plačila so bila skladno s Predpogodbo obravnavana kot avansna plačila, ki bi se po sklenitvi prodajne pogodbe upoštevala kot delno plačilo kupnine. Ker do sklenitve prodajne pogodbe ni prišlo, so izpolnitvene obveznosti iz Predpogodbe prenehale, zato upnik v predmetnem postopku utemeljeno zahteva vrnitev danega zneska.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da upnik razpolaga z veljavnim izvršilnim naslovom. Ne drži pritožbeni očitek, da listina ni izvršljiva. Kadar sta nastanek in zapadlost obveznosti dolžnika iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa vezani na nastop negativnega dejstva (to je nesklenitev prodajne pogodbe), upnik ni dolžan v izvršilnem postopku dodatno dokazovati izvršljivosti terjatve, temveč zadošča, da upnik zatrjuje, da je takšno negativno dejstvo nastopilo. Dolžnikov položaj pa je v zvezi s tem zavarovan z možnostjo ugovora po 55. členu ZIZ. Dolžnika v svojem ugovoru obrazloženih in izkazanih trditev v tej smeri nista podala. Za presojo izpolnjenosti te predpostavke (obstoj veljavnega izvršilnega naslova) so tako v pritožbeni fazi (primerjaj tudi 337. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) pravno neupoštevne pritožbene trditve in predlagani dokazi o odgovornosti za nesklenitev prodajne pogodbe. Prav tako so v pritožbi prepozno podane navedbe o delnem poplačilu dolga na podlagi prodajne pogodbe z dne 7. 3. 2014. 10. Upnik mora za svojo terjatev navesti toliko dejstev, da omogočajo jasno identifikacijo zahtevka (dolžnost substanciranega navajanja izterjevanih obveznosti). Zahtevki morajo biti razdelani tako, da je postavljen ločen zahtevek in navedena dejstva za vsakega od njih (za glavnico, pogodbene in zamudne obresti,...). Le primerna identifikacija zahtevka oziroma njegova razčlenjenost sodišču in tudi dolžniku omogoča ustrezen preizkus upnikove terjatve. Izvršilno sodišče mora namreč ob preizkusu predloga za izvršbo oziroma pri odločitvi o ugovoru po uradni dolžnosti (primerjaj 2. točko prvega odstavka 55. člena v zvezi z drugim odstavkom 55. člena ZIZ) presojati, ali ima upnik za vso izterjevano terjatev izvršilni naslov (za pogodbene obresti, za zahtevane zakonske zamudne oziroma za procesne obresti,...). Iz izpodbijanega sklepa takšen obrazložen preizkus skladnosti zahtevane terjatve po posameznih postavkah z izvršilnim naslovom ne izhaja. Sodišče druge stopnje je zato zaradi podane kršitve pritožbi dolžnikov ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče prve stopnje obrazloženo oceni, ali je upnik upravičen zahtevati celotno terjatev, in nato ponovno odloči o ugovorih dolžnikov.

11. Odločitev o pritožbenih stroških se na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.

1 V sporazumu so stranke ugotovile, da ima upnik do glavnega dolžnika A. d.o.o. iz naslova prodajne predpogodbe terjatev v višini glavnice 688.460,00 EUR s pripadki, ki so razvidni iz predpogodbe, hkrati pa so skladno z določili 4. člena Zakona o notariatu pristale na neposredno izvršljivost glede vseh dogovorjenih obveznosti.