Jedro

Predznamba je vrsta glavnega vpisa, ki bi jo lahko predlagateljica uspešno predlagala, če v času vložitve predloga ne bi imela listine, ki bi bila primerna podlaga za nepogojni vpis pridobitve pravice, temveč eno od listin iz 49. člena ZZK-1. Predlagateljica po uspehu pred revizijskim sodiščem razpolaga s pravnomočno sodbo, ki tožencu nalaga, da ji (kot tožnici) v petnajstih dneh izstavi za zemljiškoknjižni vpis njene (so)lastninske pravice primerno listino. Gre za listino, ki je lahko podlaga za vknjižbo in ne za predznambo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Višji sodniški pomočnik na Okrajnem sodišču v Celju s sklepom z dne 27.9.2023, ni dovolil predlaganega vpisa predznambe lastninske pravice pri zgoraj navedeni nepremičnini, na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 72/2020 z dne 10.12.2021, sodbe Višjega sodišča v Mariboru I Cp 423/2022 z dne 2.8.2022 in sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju VS RS) II Ips 23/2023 z dne 17.8.2023. Predlagateljica ni predložila listine, ki bi lahko bila podlaga za predlagan vpis (49. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). Z izpodbijanim sklepom je ugovor zavrnjen.

2.Zoper ta sklep je predlagateljica po pooblaščencu vložila pritožbo. Predlog za predznambo je vložila na podlagi pravnomočne sodbe, ki pa še ni postala izvršljiva, ker še ni potekel toženi stranki določen paricijski rok 15 dni za izstavitev zemljiškoknjižne listine. Pravnomočna sodba VS RS določa tožencu rok 15 dni, da izstavi zemljiškoknjižno listino za prenos lastninske pravice. V tem roku lahko toženec nepremičnino odtuji. Stališče, ki ga zagovarja pritožnica, je zavzela tudi sodna praksa v zadevi CDn 346/2017 z dne 27.2.2018.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Predznamba je vrsta glavnega vpisa, ki bi jo lahko predlagateljica uspešno predlagala, če v času vložitve predloga ne bi imela listine, ki bi bila primerna podlaga za nepogojni vpis pridobitve pravice, temveč eno od listin iz 49. člena ZZK-1. Predlagateljica po uspehu pred revizijskim sodiščem razpolaga s pravnomočno sodbo, ki tožencu nalaga, da ji (kot tožnici) v petnajstih dneh izstavi za zemljiškoknjižni vpis njene (so)lastninske pravice primerno listino. Presoja zemljiškoknjižnega sodišča, da gre za listino, ki je lahko podlaga za vknjižbo in ne za predznambo, je pravilna. Določbo 49. člena ZZK-1 je pravilno uporabilo.

5.Pravno zmotno je naziranje predlagateljice o še ne izvršljivi sodbi in iz tega izpeljano stališče, da jo odločitev sodišča začasno pušča brez ustreznega pravnega varstva. Petnajstdnevnemu roku neutemeljeno pripisuje odločilno težo. Treba je upoštevati prvi odstavek 238. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki določa, da dolžnost podati zemljiškoknjižno ali kakšno drugo izjavo volje, navedeno v odločbi, ki je izvršilni naslov, velja za izpolnjeno s pravnomočnostjo te odločbe (prim. odločbo VSK CDn 93/2024 z dne 3.7.2024). Zadeva CDn 346/2017 ni primerljiva, dolžnikova dolžnost izdati zemljiškoknjižno dovolilo je bila odvisna od izpolnitve upnikove obveznosti plačila kupnine.

6.Iz navedenih razlogov in ker tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

Zveza:

Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 49 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 238, 238/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.