Jedro

Z začasnimi odredbami v družinsko pravnih zadevah se začasno uredi izjemen položaj, v katerem je otrok tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločitve. Njihova izdaja je omejena na nujne primere, v katerih bi lahko prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode ali nasilja. Ni dvoma, da je treba k izdaji začasnih odredb pristopati restriktivno, ker imajo v družinsko pravnih zadevah velik neposreden vpliv na končno odločitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju: sodišče) je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu nasprotne udeleženke za nadomestitev soglasja predlagatelja glede izpisa mld. A. A. iz Osnovne šole B. in vpisa v Osnovno šolo C. v Ljubljani (1. točka izreka). Odločilo je, da začasna odredba velja z dnem njene izdaje in traja do pravnomočnosti odločitve oz. do drugačne odločitve sodišča (2. točka izreka); pritožba zoper začasno odredbo pa ne zadrži njene izvršitve (3. točka izreka).

Predlagatelj odločitve sodišča ne sprejema in zoper njo vlaga pritožbo z dvema dopolnitvama. Pritožnik sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču v ponovno odločanje.

V pritožbi opozarja, da nasprotna udeleženka samovoljno sprejema enostranske ukrepe in ne ravna v skladu z resnično dekličino koristjo. Deklico je odpeljala iz domačega okolja, ni si uredila državljanstva in rešila stanovanjskega vprašanja. Še vedno je nezaposlena. Očitno je, da deklico pripravlja na selitev v tujino. Oporeka ugotovitvi, da je A. A. izjavo o prešolanju mogoče jemati kot izraz njene resnične volje. Nasprotna udeleženka deklice ne vozi k psihologu. Lažno ga obtožuje. Šoli pošilja neresnična opravičila. Deklica ni tako utrujena, kot se prikazuje. Izraža pripravljenost, da poskrbi za prevoze v šolo in domov. Sodišču očita, da ga ni zaslišalo in ni neposredno pridobilo A. A. izjave.

Po preteku pritožbenega roka je predlagatelj vložil še dve dopolnitvi pritožbe. Podrobno pojasnjuje, da A. A. kljub prešolanju še vedno izostaja od pouka. To kaže na neupravičenost izdanega ukrepa.

2. Nasprotna udeleženka je na pritožbo in njene dopolnitve odgovorila ter predlagala zavrnitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izhodišče za odločitev je sodišče našlo v določbah 153. in 161. člena Družinskega zakonika (DZ). Z začasnimi odredbami v družinsko pravnih zadevah se začasno uredi izjemen položaj, v katerem je otrok tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločitve. Njihova izdaja je omejena na nujne primere, v katerih bi lahko prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode ali nasilja1. Ni dvoma, da je treba k izdaji začasnih odredb pristopati restriktivno2, ker imajo v družinsko pravnih zadevah velik neposreden vpliv na končno odločitev.

5. Sodišče je ugotovilo, da je A. A. zaradi voženj v šolo prekomerno obremenjena in s tem tudi ogrožena. Zaradi predlagateljevega nasilja se je morala nasprotna udeleženka z otrokoma umakniti v krizni center, sedaj pa biva v materinskem domu. Zaradi selitve je morala A. A. vstajati pred šesto uro, nato pa jo je čakala stresna pot v šolo (več prestopov avtobusa). Poročilo Osnovne šole B. in izvid Pediatrične klinike v D. z dne 28. 4. 2023 izkazujeta dekličine čustvene stiske, povezane z obremenjujočimi psihosocialnimi okoliščinami. Deklici se je poslabšal šolski uspeh, izgubila je motivacijo za šolo. V poročilu šole je izražena zaskrbljenost, koliko časa bo deklica takšen tempo in način dela zdržala. Takšne okoliščine so (tudi) po presoji pritožbenega sodišča za deklico, ki je že zaradi družinskih razmer v stresu, ogrožajoče. Zato ne dvomi v pravilnost odločitve o prešolanju v kraj, ki je blizu njenega domovanja.

6. Pritožbi ugotovitev o dekličini ogroženosti ne uspe izpodbiti. V njej so le posplošena zatrjevanja, da ukrep ni v skladu z resnično dekličino koristjo. Nasprotna udeleženka se je bila prisiljena z otrokoma preseliti zaradi predlagateljevega nasilja in preklica dovoljenja za uporabo nepremičnine s strani njegove mame. Okoliščine v zvezi z njenim državljanstvom, reševanjem stanovanjskega vprašanja in zaposlitvijo same po sebi ne izkazujejo, da deklica zaradi voženj v oddaljeni kraj ni ogrožena. Nobena od očetovih pritožbenih navedb ne vzbuja utemeljenega dvoma v pravilnost odločitve sodišča. 7. Sodišče je ustrezno pojasnilo, da je dekličina želja po prešolanju pristna. Podlago je našlo v mnenjih CSD in skrbnika za posebni primer. Obe izpostavljata dekličino odločnost. V tej fazi postopka povsem zadostuje, da deklica izrazi svoje mnenje pristojnemu CSD, ki je zaradi strokovnih znanj usposobljen (tudi) za prepoznavo in oceno pristnosti izpovedanih vsebin.

8. Predlagatelju v postopku izdaje začasne odredbe ni bila kršena pravica do izjave. Sodišče v tej fazi postopka izvaja le dokaze, ki so bistveni za presojo otrokove ogroženosti. Sledilo je temeljnemu postualtu po vzpostavitvi kontradiktornosti; predlagatelju je dalo možnost, da se izjavi o predlogu nasprotne udeleženke glede nadomestitve soglasja za prešolanje. Navedbe, s katerimi predlagatelj substancira svoj predlog za zaslišanje, niso neposredno povezane z ugotavljanjem dekličine ogroženosti zaradi zgodnjega vstajanja in voženj v oddaljeno šolo ter stiske, ki jo občuti ob nastali situaciji.

9. Predlagatelj je po poteku roka vložil še dve dopolnitvi pritožbe. V njih je bistveni poudarek ta, da deklica kljub začasnemu prešolanju še vedno veliko izostaja od pouka.

10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik ni navedel tehtnih razlogov, ki bi utemeljevali njuno upoštevanje po poteku pritožbenega roka (tretji odstavek 36. člena ZNP-1). Poročili CSD z dne 27. 3. 2024 in Osnovne šole C. z dne 12. 4. 2024 pojasnjujeta razloge za dekličine odsotnosti od pouka. Prvo poudarja, da je deklica utrujena in izčrpana zaradi vseh travmatičnih dogodkov, zato ji prehod predstavlja velik izziv, čeprav nima težav z navezovanjem novih stikov. Pogoste odsotnosti od pouka v novi šoli so povezane z dekličinimi psihosomatskimi težavami. Trenutno obiskovanje že predstavlja napredek. S timskim pristopom se vsi ključni deležniki usmerjajo v vzpostavitev močne in učinkovite podporne mreže, ki bo deklici omogočila premostitev trenutnih težav.

11. Pritožbeni razlogi tako niso podani; kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo, zato je pritožbo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ne odgovarja, ker za odločitev o pritožbi zoper sklep o začasni odredbi niso bistvenega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

12. Sodišče bo o stroških pritožbenega postopka v zvezi z začasno odredbo odločilo po kriterijih iz drugega odstavka 55. člena ZNP-1, ki jih je mogoče celovito upoštevati le ob sprejemu končne odločitve, ne pa glede na uspeh s posameznim procesnim dejanjem.

1 Prim. VSL IV Cp 1853/2019, IV Cp 1978/2020, IV Cp 1/2021 in številne druge odločbe. 2 Glej odločbo Ustavnega sodišča RS Up-410/01.