Jedro

V nepravdnem postopku, v katerem se določi odškodnina zavezancu, ki mora v denacionalizacijskem postopku vrniti odplačno pridobljeno nepremičnino, se plača sodna taksa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper plačilni nalog z dne 20. 8. 2014, s katerim mu je naložilo plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep z dne 16. 6. 2014. 2. Nasprotni udeleženec se pritožuje zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje ni imelo pravnega naslova za izdajo plačilnega naloga, saj se po tretjem odstavku 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) taksa ne plača, kadar tako določa poseben zakon. V tem primeru takšno določbo vsebuje prvi odstavek 71. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen). O odškodnini po 73. členu ZDen se primarno odloča v upravnem postopku, v nepravdnem pa šele, če stranke ne dosežejo dogovora o odškodnini. Ker je nepravdni postopek posledica predhodno končanega postopka denacionalizacije in v neposredni povezavi z njim, je treba tudi glede plačila sodnih taks v nepravdnem postopku upoštevati prvi odstavek 71. člena ZDen. Takšno stališče je že zavzelo tudi Višje sodišče v Mariboru v sklepu I Cp 2019/2007 z dne 18. 3. 2008. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zavezancem, ki morajo v postopku denacionalizacije vrniti odplačno pridobljeno nepremičnino, po 73. členu ZDen pripada odškodnina po predpisih o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini. Če zavezanec ne soglaša s ponujeno odškodnino sme predlagati, da se določi v nepravdnem postopku. Zmotno je pritožbeno stališče, da je takšen nepravdni postopek zgolj nadaljevanje oziroma sestavni del denacionalizacijskega postopka. Kot je pritožniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, 73. člen ZDen določa samo pravno podlago za pravico do odškodnine. Kljub medsebojni povezanosti obeh postopkov pa stroški nepravdnega postopka za določitev odškodnine niso stroški postopka o denacionalizaciji (1). Za ta primer torej ne velja prvi odstavek 71. člena ZDen, po katerem stranke v postopku denacionalizacije ne plačujejo taks. Gre za poseben postopek, ki je urejen v 9. poglavju Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Za primerjavo z zahtevo iz 5. člena ZDen, na katero se sklicuje pritožba, ni podlage. Tudi ponujena analogija s stroškovnimi posledicami odločanja o teh zahtevkih ni potrebna, niti dopustna.

5. Sodišče prve stopnje je po navedenem materialnopravno pravilno sklepalo, da za nasprotnega udeleženca ne velja izjema glede plačila sodne takse, ki je predpisana v tretjem odstavku 11. člena ZST. Dolgovano takso mu je pravilno odmerilo na podlagi drugega odstavka tarifne številke 11a Taksne tarife, sicer pa pritožnik višini takse obrazloženo ne oporeka. Njegov ugovor zoper plačilni nalog ni bil utemeljen, prav takšna, torej neutemeljena, pa je tudi njegova pritožba.

6. Judikat, na katerega se sklicuje nasprotni udeleženec v pritožbi, ne predstavlja ustaljene sodne prakse, zato pritožbeno sodišče nanj ni vezano. Ker v postopku na prvi stopnji ni bilo procesnih kršitev, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, zatrjevani pritožbeni razlog pa ni podan, je sodišče druge stopnje pritožbo nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo izpodbijani sklep.

(1) Janez Breznik in ostali: Zakon o denacionalizaciji s komentarjem; Gospodarski vestnik, Ljubljana 1992; stran 205.