Jedro

Inšpekcijski zavezanec, ki je s svojim protipravnim ravnanjem (npr. s kršitvijo pravil o varstvu okolja) povzročil nezakonito stanje (kot je to čezmerna obremenitev okolja), je dolžan to stanje po splošnih pravilih okoljskega prava (načelo odgovornosti povzročitelja obremenitve iz 11. člena ZVO-2) tudi sanirati, in sicer ne glede na to, ali je to stanje povzročil na svoji nepremičnini ali na nepremičnini v lasti oziroma uporabi koga drugega.

Inšpekcijska odločba zgolj zaradi naložene obveznosti odprave nezakonitega stanja na tujem zemljišču ni nična. Z njeno izvršitvijo se namreč udejanja javni interes (v obravnavanem primeru interes varovanja okolja in zdravja ljudi), ki ga varujejo norme javnega prava, nad spoštovanjem katerih bdi pristojna okoljska inšpekcija.

Okoljevarstveno dovoljenje, s katerim se upravljavcu dovoljuje obratovanje naprave, predstavlja upravni akt, ki njegovemu imetniku nalaga obveznosti v zvezi z delovanjem naprave, ki jih mora ta izpolniti, da se prepreči škoda na okolju in zdravju ljudi, ki bi lahko nastala zaradi delovanja naprave. Navedeno pomeni, da obveznosti, ki jih dovoljenje nalaga upravljavcu, ne morejo zavezovati tudi drugih oseb, ki niso upravljavci naprave (ne glede na njihovo morebitno seznanitev z vsebino okoljevarstvenega dovoljenja), kolikor zahteve, naložene upravljavcu, nimajo podlage v predpisih ali v posamičnih aktih, izdanih na podlagi teh predpisov, ki bi poleg upravljavca naslavljali tudi te druge osebe.

Neposredne podlage za izrek inšpekcijskega ukrepa iz 247. člena ZVO-2 ne more predstavljati niti določba 11. člena ZVO-2, ki je kot eno temeljnih načel evropske in nacionalne okoljske politike le podlaga za sprejem drugih zakonskih in podzakonskih določb, ki povzročiteljem obremenitve pri posegih v okolje nalagajo obveznost preventivnega in kurativnega delovanja. Enako velja za v ustavi zagotovljeno pravico do zdravega okolja (72. člen Ustave RS), ki za svojo uresničitev potrebuje nadaljno zakonsko ureditev.

Izrek

I.Tožbi se ugodi. Odločba Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in energijo, Inšpekcije za okolje, Območne enote Celje, št. 06182-1996/2021-76 z dne 8. 9. 2023 se odpravi.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 382,47 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe. V presežku se zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka zavrne.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo št. 06182-1996/2021-76 z dne 8. 9. 2023 je inšpekcijski organ na prvi stopnji tožeči stranki po uradni dolžnosti naložil, da mora iz zemljišč s parc. štev. 249/24 in 249/8, k.o. ..., do 8. 2. 2024 odstraniti nezakonito vgrajen gradbeni material CEROPIT 30 v količini 1280 ton, in z njim ravnati v skladu s točko 2.5.5.a.5. Okoljevarstvenega dovoljenja št. 35407-142/2006-29 z dne 20. 9. 2011 s spremembami, navedenimi v izpodbijani odločbi (1. točka izreka). Zavezancu je bilo naloženo, da mora o izvršitvi ukrepa takoj pisno obvestiti inšpektorja in predložiti dokazila o izvedenih delih (2. točka izreka). Po ugotovitvi inšpekcijskega organa pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (3. točka izreka), stroški v postopku pa niso nastali (4. točka izreka).

2.Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je bil inšpekcijski postopek v zadevi začet po uradni dolžnosti zaradi nasipavanja zemljine in drugih materialov na zemljiščih s parc. št. 249/24 in 249/8, obe k.o. ... Lastnik navedenih zemljišč je A. A., ki je bil zaradi posega v njegove pravice zaradi urejanja nezakonitosti na zemljiščih v njegovi lasti v postopek pritegnjen kot stranki udeleženec.

3.Dne 21. 6. 2021 in 2. 7. 2021 je inšpekcijski organ na zemljiščih opravil inšpekcijski pregled. Celotne količine nasutja (ki je znašala približno 30 m x 50 m x 5 m) se ni dalo ugotoviti, ker ni bilo znano predhodno stanje terena pred nasipavanjem. Nasip je bil utrjen in prekrit z zemeljskim izkopom. Pri ogledu dne 21. 7. 2021 je bil zaznan rahel vonj po blatu čistilnih naprav. Ker je bil inšpekcijski pregled opravljen brez prisotnosti lastnika zemljišč A. A., je bil slednji dne 14. 7. 2021 vabljen na zaslišanje, kjer je pojasnil, da je bil na obravnavanih zemljiščih poleg kamenja in zemeljskega izkopa z njegovim dovoljenjem nasipan tudi CEROPIT. Navedel je, da je B. B. trikrat prepeljal po en kamion (dimenzije približno 20 m3) sivega materiala pepelnate strukture, ki je smrdel po žveplu, v obdobju od konca marca do sredine junija leta 2020 je bilo po njegovi oceni opravljenih okoli 30 prevozov CEROPITA.

4.Pooblaščenka B. B. oziroma njegovega podjetja C., d.o.o. je v postopku povedala, da je B. B. oziroma njegovo podjetje C., d.o.o., ki je sodelovalo s tožečo stranko, na zemljišči s parc. št. 249/24 in 249/8, k.o. ..., navozilo okoli 40 kamionov materiala CEROPIT 30, ki je bil prepeljan od D., d.o.o. Material je bil po ustnem dogovoru z A. A., ki je želel izravnati in utrditi teren, navožen na deponijo, ki na navedenih zemljiščih obstaja že več kot 20 let. Tožeča stranka je B. B. predložila dokumentacijo v zvezi s CEROPIT-om 30 in mu tudi pojasnila, kam se navedeni produkt lahko vnese. C., d.o.o. s tožečo stranko ni imel sklenjene pogodbe, z E. E., s.p. pa je imel sklenjeno Pogodbo o medsebojnem sodelovanju, na podlagi katere je E. E., s.p. podjetju C., d.o.o. za najem vozila za prevoz materiala izstavila račun.

5.E. E., s.p. je na zaslišanju inšpekcijskemu organu pojasnila, da se je s tožečo stranko o vsem dogovarjal in vodil posel B. B. oziroma njegovo podjetje in da mu je sama le posodila vozilo za prevoz materiala CEROPIT 30, s tožečo stranko pa ni imela sklenjene nobene pogodbe.

6.Po ugotovitvi inšpekcijskega organa je na računih s priloženimi tehtalnimi listi, ki jih je tožeči stranki izstavila E. E., s.p., tožeča stranka navedena kot kupec materiala CEROPIT 30, E. E., s.p. kot prevozno podjetje, B. B. pa kot voznik vozila. Iz računov je razvidna tudi količina prevzetega materiala v tonah.

7.Zaslišana F. F. je kot predstavnica tožeče stranke v inšpekcijskem postopku pojasnila, da se je direktor podjetja D., d.o.o. z direktorjem tožeče stranke ustno dogovoril, da bo D., d.o.o. na svoji napravi predeloval blato iz čistilnih naprav, ki mu ga bo dostavila tožeča stranka. Za opravljeno storitev predelave je podjetje D., d.o.o. tožeči stranki izstavilo račune. Tožeča stranka se je zavezala, da bo CEROPIT 30 kot končni produkt obdelave prevzela v razmerju 1 (blato) : 1,45 (CEROPIT 30). Podjetje D., d.o.o. je tožeči stranki predalo tudi dokumentacijo, ki se nanaša na CEROPIT 30, vključno s prvo stranjo Slovenskega tehničnega soglasja STS-13/0015, okoljevarstveno dovoljenje pa je tožeča stranka pridobila preko informacij javnega značaja. CEROPIT 30 je tožeča stranka nato na podlagi ustnega dogovora in po posredovani dokumentaciji, ki jo je prejela od podjetja D., d.o.o., predala E. E., s.p. ter podjetju C., d.o.o., ki sta material, za prevzem katerega sta od tožeče stranke prejela plačilo, prevzela neposredno pri podjetju D., d.o.o. Glede lokacije uporabe materiala tožeča stranka podjetju C., d.o.o. ni dala nobenih navodil in ji tudi ni znano, kam je bil material odpeljan.

8.V postopku je bila zaslišana tudi G. G., direktorica podjetja D., d.o.o., ki je potrdila obstoj ustnega dogovora, sklenjenega s tožečo stranko glede prevzemanja in predelave blata iz čistilnih naprav, pojasnila pa je tudi, da so prevzemnikom materiala CEROPIT, CEROPIT 30 in CEROPIT 70 - tudi tožeči stranki - posredovali vso potrebno dokumentacijo, iz katere je jasno razvidno, kje se lahko prevzeti material uporablja. Glede E. E., s.p. ter podjetja C., d.o.o. je še navedla, da sta bila podizvajalca tožeče stranke in da podjetje D., d.o.o. z njima ni sodelovalo.

9.Dne 23. 5. 2023 je inšpekcijski organ opravil pregled pri podjetju D., d.o.o., ki je upravljavec naprave za predelavo biorazgradljivega blata in pepela BACOM (N14) v gradbeni material (CEROPIT, CEROPIT 30 in CEROPIT 70), za kar ima pridobljeno veljavno okoljevarstveno dovoljenje št. 35407-142/2006-29 z dne 20. 9. 2011, ki je bilo večkrat spremenjeno, med drugim tudi z odločbo o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja št. 35406-32/2014-32 z dne 13. 10. 2015, pridobljeno pa ima tudi Slovensko tehnično soglasje STS-13/0015 z veljavnostjo od 18. 12. 2018 do 17. 12. 2023.

10.Po zaslišanju prič in pregledu predložene dokumentacije inšpekcijski organ ugotavlja, da je bilo na zemljiščih s parc. št. 249/24 in 249/8, k.o. ... navoženih približno 40 kamionov CEROPIT-a 30. Ker ima kamion prikolico volumna približno 20 m3, znaša skupna količina odloženega materiala po ugotovitvi inšpekcijskega organa približno 800 m3, kar ob upoštevanju razmerja 1 m3=1,6 ton znaša približno 1280 ton CEROPIT-a 30.

11.Nadaljnjo uporabo gradbenih materialov CEROPIT, CEROPIT 30 in CEROPIT 7o opredeljuje po ugotovitvi inšpekcijskega organa točka 2.5.5.a.5 okoljevarstvenega dovoljenja, ki določa, da mora upravljavec zagotoviti, da gradbeni proizvodi s komercialnimi imeni CEROPIT, CEROPIT 30 in CEROPIT 7o iz točke 2.5.5.a.2./I izreka ustrezajo Slovenskemu tehničnemu soglasju STS-13/0015, izdaja 4, podeljenem dne 21. 9. 2015, veljavnem do dne 17. 12. 2018 in da se uporabljajo izključno za namene, določene v STS, pri čemer se ti proizvodi ne smejo uporabljati za izgradnjo manipulativnih in servisnih površin ter transportnih poti na telesu odlagališča nenevarnih odpadkov.

12.V Slovenskemu tehničnemu soglasju Zavoda za gradbeništvo Slovenije STS-13/0015, izdaja št. 5, podeljenem dne 18. 12. 2018, veljavnem do dne 17. 12. 2023, pa je v poglavju "II. Posebni pogoji Slovenskega tehničnega soglasja", v točki 1.2 "Predvidena uporaba proizvodov" navedeno, da se bosta proizvoda CEROPIT 30 in CEROPIT 70 uporabljala za gradnjo manj zahtevnih objektov, kot so: a) za izgradnjo vodoneprepustnih plasti za namene tesnjenja odlagališč nenevarnih odpadkov; b) za izgradnjo manipulativnih in servisnih površin ter transportnih poti na območjih odlagališč nenevarnih odpadkov.

13.Iz STS-13/0015 ter iz točke 2.5.5.a.5. okoljevarstvenega dovoljenja po ugotovitvi inšpekcijskega organa izhaja, da se proizvoda CEROPIT 30 ter CERPOIT 70 lahko uporabljata le za izgradnjo vodoneprepustnih plasti za namene tesnjenja odlagališč nenevarnih odpadkov, proizvodi s komercialnimi imeni CEROPIT, CEROPIT 30 ter CERPOIT 70 pa se ne smejo uporabljati za izgradnjo manipulativnih in servisnih površin ter transportnih poti na telesu odlagališča nenevarnih odpadkov.

14.Proizvod CEROPIT 30 proizvajalca D., d.o.o. je tako namenjen za uporabo pri gradnji manj zahtevnih objektov, in sicer za izgradnjo vodoneprepustnih plasti za namene tesnjenja odlagališč nenevarnih odpadkov in izgradnjo manipulativnih in servisnih površin ter transportnih poti na območjih odlagališč nenevarnih odpadkov, pri čemer iz Slovenskega tehničnega soglasja STS-13/0015 z dne 18. 12. 2018 izhaja, da se material CEROPIT 30 lahko vgradi do takšne stopnje, kot je predpisano v projektih. Iz opisanega po mnenju inšpekcijskega organa nedvoumno izhaja, da se material CEROPIT 30 na zemljiščih s parc. št. 249/24 in 249/8, k.o. ... ne sme odlagati.

15.Kot pojasnjuje inšpekcijski organ, je podjetje D., d.o.o. na podlagi ustnega dogovora od leta 2020 tožniku kot enemu vodilnih podjetij na področju ravnanja z odpadki v Sloveniji prodajalo gradbeni proizvod CEROPIT 30, katerega uporaba je omejena z okoljevarstvenim dovoljenjem in STS-13/0015, izdanim dne 18. 12. 2018. Tožeča stranka je nato del CEROPIT-a 30 predala E. E., s.p. in ji tudi plačala za njegov prevoz. Na podlagi navedenega inšpekcijski organ zaključuje, da tožeča stranka ni zagotovila nadaljnje uporabe gradbenega materiala CEROPIT 30 v skladu s točko 2.5.5.a.5. okoljevarstvenega dovoljenja, po kateri mora upravljavec zagotoviti, da gradbeni proizvodi s komercialnimi imeni CEROPIT, CEROPIT 30 in CEROPIT 70 ustrezajo Slovenskemu tehničnemu soglasju Zavoda za gradbeništvo Slovenije STS-13/0015, izdaja št. 4, ki je bilo podeljeno dne 21. 9. 2015, in je veljavno do 17. 12. 2018, in se lahko uporabijo izključno za namene, določene v STS-13/0015, izdanim dne 18. 12. 2018, pri čemer pa se CEROPIT, CEROPIT 30 in CEROPIT 70 ne smejo uporabljati za izgradnjo manipulativnih in servisnih površin ter transportnih poti na telesu odlagališča nenevarnih odpadkov.

16.Upoštevaje obrazloženo je inšpekcijski organ tožeči stranki na podlagi 1. točke prvega odstavka 247. člena ZVO-2 izrekel izpodbijani inšpekcijski ukrep.

17.Zoper izpodbijano odločbo je tožeča stranka vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (v nadaljevanju: ministrstvo) z odločbo št. 0612-71/2023-2570/2 z dne 9. 11. 2023 skupaj z zahtevo za povračilo stroškov postopka zavrnilo.

18.Po ugotovitvi ministrstva so pritožbene navedbe neutemeljene, pri izdaji izpodbijane odločbe pa po njegovem mnenju tudi ni bilo kršeno materialno pravo ali določbe postopka. Kot pojasnjuje, je inšpekcijski organ na prvi stopnji izpodbijano odločbo izdal na podlagi 11. člena Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju: ZVO-2) potem, ko je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja za inšpekcijsko zavezanko in povzročiteljico obremenitve določil tožečo stranko. Po prepričanju pritožbenega organa je tožeča stranka kot inšpekcijska zavezanka ob sklenitvi Pogodbe o poslovnem sodelovanju pri nastopanju in izvedbi javnega naročila naročnika D., d.o.o., ki je bila dne 20. 10. 2021 sklenjena med njo in javnim podjetjem D., d.o.o., poznala lastnosti proizvoda CEROPIT 30 in pogoje, predpisane za njegovo uporabo. Zato bi pri prevzemanju proizvoda morala zagotoviti, da se proizvod uporabi v skladu z njegovim namenom, zaradi česar tudi nosi odgovornost za obremenitev okolje, ki je nastala zaradi nedovoljenega in neskladnega odlaganja proizvoda CEROPIT 30 v okolje. Na podlagi navedene pogodbe je bilo podjetje D., d.o.o. od inšpekcijske zavezanke dolžno prevzeti odpadek - odpadno komunalno blato in ga predelati v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem, inšpekcijska zavezanca pa je bila dolžna prevzeti nastali gradbeni proizvod s komercialnim imenom CEROPIT 30, ki je v obravnavani zadevi predmet nezakonitega odlaganja.

19.Inšpekcijska zavezanka bi kot podjetje, specializirano za opravljanje storitev varstva okolja, morala pri prevzemu proizvoda CEROPIT 30 ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja in zagotoviti, da se proizvod uporabi skladno s predpisanim namenom in da se ne odloži kot odpadek na zemljiščih v lasti A. A. Po mnenju ministrstva ne bi smela dopustiti, da prevzem in odvoz gradbenega materiala CEROPIT 30 za plačilo opravita C., d.o.o. in E. E. Odgovornosti za nelegalno odložene odpadke je zato ne razbremeni niti trditev, da glede lokacije, kamor je bil odložen proizvod, ni dala nobenih navodil in da tudi ne ve, kam je bil material odpeljan. Po pogodbi o poslovnem sodelovanju, ki jo je inšpekcijska zavezanka sklenila s podjetjem D., d.o.o., je namreč za prevzem gradbenega proizvoda CEROPIT 30 in za ravnanje v skladu z dovoljeno uporabo odgovorna inšpekcijska zavezanka, ki se odgovornosti ne more izogniti niti s sklicevanjem na dogovor o dejanskem prevzemu blaga, ki ga je sklenila s svojim poslovnim partnerjem.

20.Čeprav je odstranjevanje tehnično zahtevano in zamudno ter povezano s stroški, pritožbeni ugovor o neizvršljivosti izreka izpodbijane odločbe po mnenju ministrstva ni utemeljen. Količina nezakonito vgrajenega gradbenega materiala na zemljiščih izhaja iz dokumentacije in ni sporna. Prav tako je neutemeljen očitek o nedoločljivosti lokacije, na kateri se nahaja nezakonito vgrajen CEROPIT 30. Kljub izvedeni parcelaciji in izbrisu parcelnih številk zemljišč, navedenih v izreku izpodbijane odločbe, je sledljivost novih parcelnih številk zagotovljena s vpogledom v zgodovinski izpis e-zemljiške knjige. Tudi po izvedeni parcelaciji je lastnik zemljišča še vedno A. A., lokacija nelegalno vgrajenega gradbenega materiala pa je določljiva tudi brez navedbe parcelnih številk zemljišč, saj gre za teren okoli domačije na naslovu ..., na katerem je opaženo nasutje večje količine zemeljskih izkopov in gradbenih materialov v obsegu približno 30 m x 50 m x 5 m. Lokacija nedovoljenega odlaganja odpadkov pa je jasno razvidna tudi iz fotografij, ki se nahajajo v dokumentaciji zadeve.

21.Neutemeljen je po mnenju ministrstva tudi pritožbeni očitek, da inšpekcijska zavezanka ni dolžna ravnati skladno s točko 2.5.5.a.5. okoljevarstvenega dovoljenja s spremembami. Okoljevarstveno dovoljenje je namenjeno za obratovanje določenih naprav in dejavnosti, ki lahko vplivajo na okolje in povzročijo njegovo onesnaženje. Tretja oseba, ki ni upravljavec naprave ali dejavnosti, ki ima okoljevarstveno dovoljenje, mora določila okoljevarstvenega dovoljenja prav tako spoštovati, če ta vplivajo na v ustavi zagotovljeno pravico do zdravega življenjskega okolja. Inšpekcijski ukrep je bil inšpekcijski zavezanki na navedeni pravni podlagi naložen, ker je bilo ugotovljeno, da CEROPIT 30 ni bil uporabljen v skladu s predpisanim namenom uporabe s tem, ko je bil skupaj z drugim materialom nasut na predmetni zemljišči, kar predstavlja nedovoljen poseg v okolje, za obravnavo katerega je pristojen inšpektor za okolje.

22.Tožeča stranka izpodbijani odločbi nasprotuje zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka in nepopolne oziroma napačne ugotovitve dejanskega stanja, meni pa tudi, da obstajajo razlogi, zaradi katerih se upravni akt izreče za ničnega. V tožbi, hkrati s katero je predlagala tudi izdajo začasne odredbe, izpostavlja, da je dne 22. 9. 2023 naročila kemijsko analizo predvidenega zemeljskega izkopa, ki jo je opravil izvajalec I., d.o.o., iz katere izhaja, da izkop predstavlja zemljino, pomešano z blatom, brez kamenja. Ker se torej v predvidenem zemeljskem izkopu ne nahaja gradbeni material CEROPIT 30, izpodbijane odločbe ni mogoče izvršiti. Navedenega dokaza ni mogla predložiti že v upravnem postopku, saj je rezultate kemijske analize prejela šele dne 8. 11. 2023. Na podlagi pridobljenega novega dokaza je pri organu na prvi stopnji dne 7. 12. 2023 vložila predlog za obnovo postopka, Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pa je predlagala, da izpodbijano odločbo izreče za nično, o čemer upravna organa še nista odločila.

23.Odločbe tožeča stranka ne more izvršiti, ker ni lastnica zemljišč, na katere se odločba nanaša, kar dokazuje s predloženimi zemljiškoknjižnimi izpiski. Na predmetnih zemljiščih nima pravice rabe, za poseg na zemljiščih pa tudi ne more dobiti ustreznega dovoljenja, zaradi česar je obveznost, ki jo nalaga izpodbijana odločba, izven sfere njenega možnega ravnanja. Odločba je nična tudi zaradi njene nejasnosti, saj se v izreku nanaša na 1280 ton materiala, v obrazložitvi na omenja 1280 m3 materiala. Izvršitev izpodbijane inšpekcijske odločbe ni mogoča tudi zato, ker ji nalaga, naj z odstranjenim gradbenim materialom CEROPIT 30 ravna v skladu s točko 2.5.5.a.5. okoljevarstvenega dovoljena, katerega nosilec je podjetje D., d.o.o., torej druga pravna oseba. Ker je material, ki se nahaja na navedenih zemljiščih, v naravi pomešan z drugim materialom, bi bila izvršitev izpodbijane odločbe zaradi potrebe po ločevanju materialov v praksi zelo zahtevna ali celo nemogoča oziroma povezana z nesorazmernimi stroški.

24.Po mnenju tožeče stranke tudi dejansko stanje v postopku glede vloge E. E., s.p. ter podjetja C., d.o.o. v verigi poslov v zvezi s predelavo odpadnega materiala v CEROPIT 30 ter njegove vgradnje v zemljišče v lasti A. A. ni bilo ugotovljeno pravilno. S prevozom in vgradnjo CEROPITA 30 po njegovem prevzemu v ... tožeča stranka ni bila seznanjena, saj sta slednje v celoti organizirala E. E., s.p. ter podjetje C., d.o.o., ki jima tožeča stranka tudi ni dajala nobenih navodil glede nadaljnje obdelave oziroma lokacije vgradnje materiala. Ker tožeča stranka ni odgovorna za vgraditev materiala, ji je bil inšpekcijski ukrep izrečen neutemeljeno.

25.Tožeča stranka se je, kot pojasnjuje, šele dne 8. 11. 2023, torej po zaključku postopka na prvi stopnji, seznanila z rezultati kemijske analize, ki predstavlja nov dokaz, ki potrjuje, da v izkopu na zemljiščih ni vgrajenega materiala CEROPIT 30. Tega dejstva tožeča stranka v postopku izdaje izpodbijanega dokaza ni mogla dokazovati, upravni organ, ki je odgovoren za to, da se izvedejo vsi dokazi, potrebni za pravilno ugotovitev dejanskega stanja, pa tudi ni pojasnil, ali je bila v postopku izvedena kemijska analiza materialov, na podlagi rezultatov katere bi bilo mogoče ugotoviti, kateri materiali se nahajajo na navedenih zemljiščih.

26.Ker v upravnem postopku izvedeni dokazi (zaslišanja prič in listinska dokumentacija) niso bili pravilno presojani, upravni oran pa tudi ni izvedel vseh dokazov, ki bi bili potrebni za pravilno in celovito ugotovitev dejanskega stanja, z namenom, da se odgovori na vprašanji, ali se na zemljiščih z nekdanjima parc. št. 249/24 in 249/8, k.o. ..., sploh nahaja CEROPIT 30, in če se, kdo nosi odgovornost za njegovo vgradnjo, je bilo dejansko stanje zadeve nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno.

27.Iz listin upravnega spisa tudi ni razvidno, da je imela tožeča stranka tekom upravnega postopka možnost izjaviti se vseh dejstvih, na katerih temelji izpodbijana odločba. Organ pa v obrazložitvi tudi ni pojasnil svojih ugotovitev glede načina izračuna količine odloženega materiala na zemljiščih.

28.V postopku je bilo po mnenju tožeče stranke tudi materialno pravo uporabljeno napačno, saj se okoljevarstveno dovoljenje, na katerega se v izpodbijani odločbi sklicuje inšpekcijski organ, nanaša na družbo D., d.o.o. kot upravljavca in ne na tožečo stranko, ki jo omenjeno okoljevarstveno dovoljenje ne more neposredno zavezovati.

29.Tožeča stranka zato predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo izreče za nično oziroma jo kot nezakonito odpravi, priglaša pa tudi stroške postopka z DDV.

30.V odgovoru na tožbo tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Glede kemijske analize, na katero se sklicuje tožeča stranka, navaja, da predstavlja nov dokaz in da je ni pripravil izvedenec, o izbiri katerega bi imela možnosti izjave. Kot ugotavlja, iz vsebine kemijske analize izhaja, da se na nepremičninah nahaja blato iz čistilnih naprav, ki je bistveni sestavni del kompozita CEROPIT 30. Izrek izpodbijane odločbe je po njenem mnenju jasen in nedvoumen in ga je tudi mogoče izvršiti, v zadnjem odstavku na str. 8 izpodbijane odločbe pa je, kot pojasnjuje, prišlo pri navedbi "1280 m3" do očitne pisne pomote, ki ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe. Glede navedbe o neizvršljivosti ter s tem ničnosti izpodbijane odločbe, ker ni lastnica zemljišč, na katere se nanaša izrečeni inšpekcijski ukrep, pa opozarja, da tožeča stranka ne zatrjuje, da je poskušala dostopati do zemljišč in da ji je dostop lastnik kakorkoli preprečil. Izpodbijana odločba tudi ni nična v 2. točki izreka. Kot navaja, je bilo okoljevarstveno dovoljenje, ki določa pravila za obratovanje določenih naprav in dejavnosti, ki lahko vplivajo na okolje in povzročijo njegovo onesnaževanja, za predelavo biorazgradljivega blata iz čistilnih naprav in pepela v gradbeni material CEROPIT 30, sicer res izdano Javnemu podjetju D., d.o.o., vendar pa morajo navedeno dovoljenje po mnenju tožene stranke spoštovati tudi tretje osebe, ki niso upravljavci naprave ali dejavnosti, če to vpliva na pravico do zdravega življenjskega okolja.

31.Glede tožbenega očitka o nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja tožena stranka meni, da je inšpekcijski postopek potekal celovito, dejansko stanje pa je bilo pravilno in popolno ugotovljeno. Tožeča stranka je CEROPIT 30, za katerega je kot strokovnjak na področju logistike ter predelave odpadkov vedela, na kakšen način bi morala z njim ravnati, predala podjetju C., d.o.o. in E. E., s.p., plačala zanj prevoz in s tem posledično povzročila nedovoljeno ravnanje s spornim materialom. Upoštevaje tudi izjavo F. F., predstavnice tožeče stranke v inšpekcijskem postopku, je inšpekcijski organ zato tožečo stranko pravilno štel za inšpekcijsko zavezanko, ki je kot povzročitelj obremenitve odgovorna za izvedbo vseh ukrepov za preprečevanje in zmanjšanje obremenjevanja okolja ter za odpravo vira čezmernega obremenjevanja okolja in njegovih posledic. Iz izvedenih dokazov v postopku (iz listinskih dokazil in izjave odvetnice dr. J. J. v zapisniku inšpekcijskega organa št. 06182-1996/2021-55 z dne 13. 7. 2022) po mnenju tožene stranke izhaja, da sta B. B. in E. E., nastopala v vlogi prevoznika in po navodilih tožeče stranke, ki je zato kot kupec blaga pravilno določena za odgovorno osebo in s tem za inšpekcijsko zavezanko v postopku. Ker je inšpekcijski organ že na podlagi pridobljenih listin v postopku ter drugih izvedenih dokazov lahko z gotovostjo potrdil, da se na predmetnih nepremičninah nahaja tudi nedovoljeno odloženi kompozit CEROPIT 30, dejstev, relevantnih za odločitev, v postopku ni bilo treba še dodatno ugotavljati z drugimi dokazili.

32.Tožba je bila vročena tudi A. A., ki pa nanjo ni odgovoril. Kot je razvidno iz njegovih navedb v postopku odločanja o predlagani začasni odredbi, ta izrečenemu inšpekcijskemu ukrepu odstranitve nezakonito vgrajenega gradbenega materiala na zemljiščih v njegovi lasti nasprotuje.

33.V prvi pripravljalni vlogi z dne 26. 1. 2024 tožeča stranka vztraja pri tožbenih navedbah in navaja, da v inšpekcijskem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi na zemljiščih s parc. št. 249/24 ter 249/8, k.o. ... nasipavala material ali druge odpadke ali da bi v zvezi s tem dajala kakršnakoli navodila, zaradi česar meni, da ji je bil inšpekcijski ukrep izrečen nezakonito. Glede izjave pooblaščene odvetnice v inšpekcijskem postopku, dr. J. J., tožeča stranka poudarja, da ta ne more predstavljati dokaza, saj pooblaščenka ni bila neposredno udeležena pri kakršnihkoli dogovarjanjih ali pri izvedbi prevozov, navedena izjava pa tudi sicer ni bila podlaga za odločanje v inšpekcijskem postopku.

34.V pripravljalni vlogi z dne 15. 10. 2024 tožeča stranka dodaja, da do vročitve izpodbijane odločbe ni bila seznanjena, da je v inšpekcijskem postopku obravnavana kot stranka oziroma inšpekcijska zavezanka v skladu s četrtim odstavkom 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju: ZIN), kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka, saj ji je bila s tem v postopku odvzeta možnost izjave. Tekom postopka je inšpekcijski organ upošteval le tista dejstva in okoliščine, ki so bile v njeno škodo, do ostalih dejstev in okoliščin pa se ni opredelil. V nadaljevanju vloge se tožeča stranka podrobno opredeljuje do vsebine posameznih listin v upravnem spisu (zapisnikov o ugotovitvah inšpekcijskega organa in o izjavah zaslišanih oseb v inšpekcijskem postopku, o izdanih računih, dobavnicah in tehtalnih listih itd.), za katere zatrjuje, da ji pred izdajo izpodbijane odločbe niso bile dane na vpogled in da z njihovo vsebino tudi kako drugače ni bila seznanjena, zaradi česar se o vseh dejstvih, pomembnih za odločitev, ni imela možnosti izreči.

35.V vlogi z dne 14. 11. 2024 tožena stranka poudarja, da so ugovori tožeče stranke, navedeni v njeni drugi pripravljalni vlogi prepozni, zaradi česar jih sodišče pri odločanju ne sme upoštevati.

36.V tretji pripravljalni vlogi z dne 20. 11. 2024 tožeča stranka zavrača navedbe tožene stranke v vlogi z dne 14. 11. 2024 in vztraja pri svojih dotedanjih navedbah.

K točki I izreka:

37.Tožba je utemeljena.

38.Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je inšpekcijski ukrep, s katerim je inšpekcijski organ tožeči stranki naložil odstranitev gradbenega materiala CEROPIT 30 na zemljiščih s parc. št. 249/24 in 249/8, k.o. ..., za vgradnjo katerega naj bi bila odgovorna, naložil pa ji je tudi obveznost, da mora z navedenim materialom ravnati tako, kot to določa točka 2.5.5.a.5. izreka okoljevarstvenega dovoljenja Agencije Republike Slovenije za okolje št. 35407-142/2006-29 z dne 20. 9. 2011 s kasnejšimi spremembami.

Glede zatrjevane ničnosti odločbe

39.Odločba, s katero je bil tožeči stranki naložen navedeni inšpekcijski ukrep, je po njenem mnenju nična, ker naložene obveznosti ne more izvršiti. Kot navaja, gradbenega materiala CEROPIT 30 ne more odstraniti, kot ji to nalaga inšpekcijska odločba, ker zemljišči s parc. št. 249/24 in 249/8, k.o. ... nista v njeni lasti oziroma uporabi. Ne more pa ga odstraniti tudi zato, ker na navedenih zemljiščih CEROPIT-a 30 ni, kar naj bi dokazovali rezultati kemijske analize, ki je bila izdelana po izdaji izpodbijane odločbe.

40.Po 3. točki prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) se za nično izreče odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti. Ovire, ki vplivajo na možnost izvršitve odločbe, so lahko pravne ali dejanske narave. V dejanskem pogledu je nemožnost izvršitve odločbe podana takrat, ko izreka objektivno, torej ne le iz razlogov, ki so v zavezančevi osebni sferi, ni mogoče izvršiti. To pomeni, da zaradi dejanskih ovir nihče ne more izvršiti obveznosti iz izreka in ne le zavezanec. V pravnem pogledu pa bodo ovire za izvršitev podane takrat, kadar ima odločba izrek, ki nasprotuje pravnemu redu.

41.Inšpekcijski zavezanec, ki je s svojim protipravnim ravnanjem (npr. s kršitvijo pravil o varstvu okolja) povzročil nezakonito stanje (kot je to čezmerna obremenitev okolja), je dolžan to stanje po splošnih pravilih okoljskega prava (načelo odgovornosti povzročitelja obremenitve iz 11. člena ZVO-2) tudi sanirati, in sicer ne glede na to, ali je to stanje povzročil na svoji nepremičnini ali na nepremičnini v lasti oziroma uporabi koga drugega. Osebam, v pravice katerih bi se z izvršitvijo izpodbijane odločbe (z odpravo nezakonitega stanja) lahko poseglo (v obravnavanem primeru v pravice A. A. kot lastnika zemljišč s parc. št. 249/24 in 249/8, k.o. ...), je varstvo v inšpekcijskem postopku zagotovljeno z možnostjo udeležbe v tem postopku, v katerem jim mora biti dana možnost navajanja dejstev in okoliščin, ki so pomembne za odločitev. Inšpekcijska odločba pa zgolj zaradi naložene obveznosti odprave nezakonitega stanja na tujem zemljišču ni nična. Z njeno izvršitvijo se namreč udejanja javni interes (v obravnavanem primeru interes varovanja okolja in zdravja ljudi), ki ga varujejo norme javnega prava, nad spoštovanjem katerih bdi pristojna okoljska inšpekcija.

42.Na dejansko neizvršljivost in s tem ničnost inšpekcijske odločbe tudi ni mogoče sklepati na podlagi novega, v upravnem sporu prvič predloženega dokaza rezultata kemijske analize, ki v času izdaje izpodbijane inšpekcijske odločbe ni obstajal, iz katerega naj bi po zatrjevanju tožeče stranke izhajalo, da se v analiziranem zemeljskem izkopu gradbeni material CEROPIT 30 ne nahaja.

43.Na izvršljivost odločbe tudi nima vpliva parcelacija zemljišč, ki je bila izvedena po izdaji izpodbijane odločbe in tudi ne očitna pomota pri zapisu ocenjene količine odloženega CEROPIT-a 30 na str. 8 obrazložitve izpodbijane odločbe. Enako velja glede tožbenega očitka o neizvršljivosti odločbe, ker naj bi inšpekcijski organ tožečo stranko v nasprotju s predpisi in okoliščinami konkretnega primera štel za inšpekcijsko zavezanko s tem, ko ji je naložil obveznost, ki po okoljevarstvenem dovoljenju velja le za upravljavca naprave. Morebitna napačna uporaba materialnega prava in nepravilna ugotovitev dejanskega stanja namreč po 279. členu ZUP nimata za posledico ničnosti upravne odločbe, saj je institut ničnosti predviden le za sanacijo najhujših kršitev pravil procesnega in materialnega prava, ki so v zakonu vnaprej izrecno predvidene.

Glede zatrjevane kršitve materialnega prava

44.Pravno podlago izrečenega inšpekcijskega ukrepa predstavlja v obravnavani zadevi določba prvega odstavka 247. člena ZVO-2, ki določa ukrepe, ki jih ima pravico in dolžnost izreči inšpektor, pristojen za okolje, če pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je s posegom v okolje kršen ta zakon ali predpis, izdan na njegovi podlagi, ali da je kršen posamični akt, izdan na podlagi tega zakona ali predpisa, izdanega na njegovi podlagi. Na navedeni podlagi sme inšpekcijski organ med drugim odrediti tudi, da se ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga določi, odpravijo (1. točka prvega odstavka 247. člena ZVO-2).

45.Izpodbijani inšpekcijski ukrep je bil tožeči stranki naložen na podlagi ugotovitve, da je bil gradbeni material CEROPIT 30 na zemljiščih s parc. št. 249/24 in 249/8, k.o. ... vgrajen v nasprotju z zahtevami okoljevarstvenega dovoljenja št. 35407-142/2006-29 z dne 20. 9. 2011 s spremembami, ki določa njegovo dopustno rabo. Za njegovo nezakonito vgradnjo pa je po mnenju inšpekcijskega organa odgovorna tožeča stranka, ker ni zagotovila spoštovanja določb izdanega okoljevarstvenega dovoljenja glede nadaljnje dopustne uporabe gradbenega proizvoda, ki je nastal s predelavo odpadnega blata iz čistilnih naprav, ki ga zbira tožeča stranka kot podjetje, ustanovljeno za zbiranje in ravnanje z odpadki.

46.Med strankami v postopku ni sporno, da je bilo okoljevarstveno dovoljenje Agencije Republike Slovenije za okolje št. 35407-142/2006-29 z dne 20. 9. 2011, ki je bilo večkrat spremenjeno (med drugim tudi z odločbo Agencije Republike Slovenije za okolje št. 35406-32/2014-32 z dne 13. 10. 2015), na podlagi takrat veljavnega ZVO-1 podeljeno D., d.o.o. za obratovanje naprave v ..., ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega. Navedena naprava je namenjena predelavi biorazgradljivega blata in pepela (kot odpadkov) v nov proizvod - to je v gradbeni material CEROPIT, CEROPIT 30 ali CEROPIT 70 - katerega lastnosti, vključno z njegovo dovoljeno rabo, so opredeljene v Slovenskem tehničnem soglasju STS-13/0015, ki ga je po naročilu podjetja D., d.o.o. kot proizvajalca za potrebe dajanja novega gradbenega proizvoda na trg na podlagi določb Zakona o gradbenih proizvodih (v nadaljevanju: ZGPro-1) izdelal Zavod za gradbeništvo Slovenije.

47.V odločbi št. 35406-32/2014-32 z dne 13. 10. 2015 so bile med drugim v točki 2.5.5.a.5. podjetju D., d.o.o kot upravljavcu naprave naložene okoljevarstvene zahteve, ki se nanašajo na dopustno uporabo novih proizvodov s komercialnimi imeni CEROPIT, CEROPIT 30 in CEROPIT 70. V skladu z navedenimi zahtevami je dolžan upravljavec naprave za predelavo odpadkov zagotoviti, da navedeni gradbeni proizvodi ustrezajo Slovenskemu tehničnemu soglasju STS-13/2015, izdaje št. 4, ki mu je bilo podeljeno dne 21. 9. 2015, z veljavnostjo do dne 17. 12. 2018, in da se uporabijo izključno za namene, določene v navedenem tehničnem soglasju, pri čemer pa se navedeni proizvodi ne smejo uporabljati za izgradnjo manipulativnih in servisnih ter transportnih poti na telesu odlagališča nenevarnih odpadkov.

48.V času vgradnje gradbenega materiala CEROPIT 3o v zemljišči s parc. št. 249/24 in 249/8, k.o. ... (v letu 2020 oziroma 2021) je bilo v veljavni novo Slovensko tehnično soglasje STS-13/2015, izdaje št. 5, ki je bilo podjetju D., d.o.o. kot upravljavcu naprave za predelavo odpadkov v CEROPIT, CEROPIT 30 in CEROPIT 70 podeljeno dne 18. 12. 2018, z veljavnostjo do dne 17. 12. 2023. Navedeno soglasje je glede dovoljene uporabe CEROPIT 30 določalo enako kot pred tem izdano tehnično soglasje (na katerega se izrecno sklicuje odločba št. 35406-32/2014-32 z dne 13. 10. 2015), to je, da se navedeni gradbeni material lahko uporablja za gradnjo manj zahtevnih objektov, kot je to izgradnja vodoneprepustnih plasti za namene tesnjenja odlagališč nenevarnih odpadkov ter manipulativnih in servisnih površin ter transportnih poti na območjih odlagališč nenevarnih odpadkov.

49.Kot je razvidno iz predzadnjega odstavka na str. 10 obrazložitve odločbe št. 35406-32/2014-32 z dne 13. 10. 2015, je bila navedena zahteva okoljevarstvenega dovoljenja glede lastnosti in dovoljene rabe novih proizvodov, ki nastanejo iz predelanih odpadkov v napravi, določena skladno s takrat veljavno določbo četrte točke prvega odstavka 8. člena Uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Uradni list RS, št. 97/04, 71/07, 122/07, 68/12; v nadaljevanju: Uredba), v skladu s katero so se lahko v okoljevarstvenem dovoljenju določili tudi drugi ukrepi za čim višjo stopnjo varstva okolja kot celote, ter zmanjševanje onesnaževanja na velike razdalje ali čezmejnega onesnaževanja okolja, ter zmanjševanje tveganja ob nesrečah, in obvladovanje nenormalnih razmer, ki se nanašajo na ukrepe ob zagonih, puščanju, okvarah v delovanju, trenutnih zaustavitvah in dokončnem prenehanju obratovanja naprave.

50.V okoljevarstvenem dovoljenju, vsebino katerega je določal 74. člen ZVO-1, podrobnejšo vsebino pa navedena Uredba, so se upravljavcu naprave poleg splošnih ukrepov in obveznosti, lahko naložili tudi posebni pogoji in zahteve, ki izhajajo iz drugih predpisov o varstvu okolja in se nanašajo na obratovanje naprave, ki pomeni poseg s povečanim tveganjem za okolje, za katerega je moral upravljavec še pred posegom pridobiti dovoljenje za obratovanje. Ti pogoji so različni in odvisni od vrste naprave oziroma dejavnosti, ki v njej poteka.

51.Okoljevarstveno dovoljenje, s katerim se upravljavcu dovoljuje obratovanje naprave, predstavlja tako upravni akt, ki njegovemu imetniku nalaga obveznosti v zvezi z delovanjem naprave, ki jih mora ta izpolniti, da se prepreči škoda na okolju in zdravju ljudi, ki bi lahko nastala zaradi delovanja naprave.

52.Navedeno pomeni, da obveznosti, ki jih dovoljenje nalaga upravljavcu, ne morejo zavezovati tudi drugih oseb, ki niso upravljavci naprave (ne glede na njihovo morebitno seznanitev z vsebino okoljevarstvenega dovoljenja), kolikor zahteve, naložene upravljavcu, nimajo podlage v predpisih ali v posamičnih aktih, izdanih na podlagi teh predpisov, ki bi poleg upravljavca naslavljali tudi te druge osebe.

53.Obveznosti podjetja D., d.o.o. kot upravljavca naprave za predelavo odpadkov v zvezi z ustreznostjo in dopustno rabo gradbenega proizvoda CEROPIT 30, ki so določene v točki 2.5.5.a.5. okoljevarstvenega dovoljenja, zato tožeče stranke ne morejo neposredno zavezovati, kot na to v tožbi pravilno opozarja tudi sama. Njeno nadaljnje ravnanje s proizvodom po njegovem prevzemu v podjetju D., d.o.o., četudi ni skladno z zahtevo iz točke 2.5.5.a.5. izreka okoljevarstvenega dovoljenja, zato ne more biti razlog za izrek obravnavanega inšpekcijskega ukrepa, v kolikor odgovornost tožeče stranke za obremenjevanje okolje zaradi vgradnje materiala CEROPIT 30 v zemljišča ni ugotovljena na kakšni drugi pravni podlagi, česar pa inšpekcijski organ v postopku ni ugotavljal. Neposredne podlage za izrek inšpekcijskega ukrepa iz 247. člena ZVO-2 tudi ne more predstavljati določba 11. člena ZVO-2, ki je kot eno temeljnih načel evropske in nacionalne okoljske politike le podlaga za sprejem drugih zakonskih in podzakonskih določb, ki povzročiteljem obremenitve pri posegih v okolje nalagajo obveznost preventivnega in kurativnega delovanja. Enako velja za v ustavi zagotovljeno pravico do zdravega okolja (72. člen Ustave RS), ki za svojo uresničitev potrebuje nadaljno zakonsko ureditev.

54.Ker je bil izpodbijani inšpekcijski ukrep odstranitve nezakonito vgrajenega gradbenega materiala CEROPIT 30 in obveznost ravnanja v skladu z navedeno točko okoljevarstvenega dovoljenja tožeči stranki izrečen brez ustrezne materialnopravne podlage (tožeči stranki ni mogoče očitati kršitve točke 2.5.5.a.5. izreka okoljevarstvenega dovoljenja), je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) odpravilo.

55.Sodišče je o tožbi na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in podatkov iz upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (A. A. je v postopku zasledoval enak interes kot tožeča stranka).

K točki II izreka:

56.Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik o povrnitvi stroškov).

57.Ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, se tožniku, ki ga je v postopku zastopala odvetniška družba, v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov priznajo stroški v višini 285,00 EUR, skladno z določbo 4. člena Pravilnika pa se mu za prvo vlogo, s katero je obrazloženo odgovarjal na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, priznajo tudi dodatni stroški v višini 10 % od zneska 285,00 EUR (28,50 EUR), kar znaša skupaj z 22 % DDV (68,97 EUR) 382,47 EUR. Ta znesek stroškov je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

58.V presežku se zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka zavrne.

-------------------------------

1Načelo odgovornosti povzročitelja obremenitve (11. člen ZVO-2) je eno temeljnih načel okoljskega prava, ki povzročitelju nalaga dolžnost, da deluje preventivno (da izvede vse ukrepe, predpisane za preprečevanje in zmanjšanje obremenjevanja okolja), ter da v primeru nastale (okoljske) škode to tudi sanira ter, če je treba, tudi finančno odgovarja za odpravo čezmernega obremenjevanja okolja in za njegove posledice (načelo plačila za obremenjevanje iz 12. člena ZVO-1).

2Smiselno enako izhaja iz sodbe Upravnega sodišča RS I U 1572/2014 z dne 19. 2. 2015.

3Zakonodajalec je dolžan po 67. členu Ustave RS način pridobivanja in uživanja lastnine določiti tako, da je poleg gospodarske in socialne funkcije zagotovljena tudi njena ekološka funkcija, kar nakazuje na pomen usklajevanja javnih in zasebnih interesov pri uživanju zasebne lastnine. To pa pomeni, da je lastnik nepremičnine dolžan dopustiti posege v svojo lastnino tudi, kadar je to nujno potrebno zaradi varstva širšega interesa varovanja okolja in zdravja ljudi.

4Po 52. členu Zakona o upravnem sporu se lahko novi dokazi pri odločanju v upravnem sporu upoštevajo le, če so obstajali že v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta.

5Obveznosti, naložene v upravni odločbi, ne morejo zavezovati drugih oseb, ki niso njeni naslovniki, zgolj na podlagi ugotovitve organa, da so bili ti z izdano odločbo tako ali drugače seznanjeni.

6Po 72. členu Ustave RS ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja. Za zdravo življenjsko okolje je po ustavi dolžna skrbeti država, ki mora v ta namen v zakonu določiti pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti. Zakon določa tudi, ob katerih pogojih in v kakšnem obsegu je povzročitelj škode v življenjskem okolju dolžan poravnati škodo.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o varstvu okolja (2022) - ZVO-2 - člen 11, 247, 247/1, 247/1-1 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 279

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.