Jedro

V takem primeru, ko dolžnik zatrjuje, da so se tekom postopka spremenile okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane še naprej pristojno sodišče, ki je bilo za odločanje pristojno ob vložitvi predloga. Gre za institut ustalitve pristojnosti.

Zaradi kasnejše pravnomočne obsodbe predhodne pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje proti gospodarstvu ne bodo izbrisane v roku iz četrtega odstavka 82. člena KZ-1. Zakonski rok za izbris obsodbe iz kazenske evidence začne teči z izvršitvijo kazni in ne z datumom pravnomočnosti obsodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se predlog dolžnika za začetek postopka osebnega stečaja z dne 29. 7. 2018 zavrže. 2. Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo dolžnik. V pritožbi uveljavlja bistvene kršitve določb ZFPPIPP, kršitve določb ZPP ter pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Dolžnik v pritožbi navaja, da je o zadevi odločalo stvarno in krajevno nepristojno sodišče, saj ima stalno prebivališče prijavljeno v Trbovljah. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v konkretni zadevi dolžnik dne 31. 7. 2018 predlog za začetek postopka osebnega stečaja vložil pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. To se je s sklepom St 000/2018 z dne 2. 8. 2018 izreklo za krajevno nepristojno ter sklenilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v reševanje Okrožnemu sodišču v Kopru kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, saj dolžnik v C. nima vpisanega stalnega prebivališča, naslov začasnega prebivališča pa ima vpisan na naslovu ... Koper. Dolžnik se je odpovedal pritožbi zoper navedeni sklep z vlogo z dne 6. 8. 2018, zato je sklep o odstopu zadeve Okrožnemu sodišču v Kopru postal pravnomočen dne 8. 8. 2018. V takem primeru, ko dolžnik zatrjuje, da so se tekom postopka spremenile okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane še naprej pristojno sodišče, ki je bilo za odločanje pristojno ob vložitvi predloga. Gre za institut ustalitve pristojnosti, zaradi česar dolžnik s to pritožbeno navedbo ne more uspeti.

5. Dolžnik nadalje navaja, da ne sprejema ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da nima premoženja in da nima nobenih dohodkov. V zvezi s tem v pritožbi tudi sam potrdi, da je trenutno na prestajanju zaporne kazni in da je brez rednih dohodkov, vendar pa meni, da bo kmalu na prostosti in da se bo zaposlil, imel redne mesečne dohodke ter v več pravdnih postopkih prišel do premoženja, skupaj večjega kot 200.000,00 EUR. S temi navedbami, pa dolžnik dejanskih ugotovitev v izpodbijani sodbi, da nima premoženja in nima nobenih dohodkov ni uspel izpodbiti, svojih trditev o pričakovanem večjem premoženju pa ni z ničemer podkrepil. 6. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da pri dolžniku obstoji ovira za odpust obveznosti po 1. točki drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, saj je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, do poteka preizkusnega obdobja pa tudi ne bodo izpolnjeni pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehibalitacije. Pri presoji ovire iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP namreč sodišče upošteva dolžino preizkusnega obdobja iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP in zavrne predlog za odpust obveznosti, če ugotovi, da do poteka tega obdobja še ne bo potekel čas, po poteku katerega se obsodba izbriše iz kazenske evidence zaradi zakonske rehabilitacije (drugi odstavek 400. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je za dolžnika pridobilo podatke iz kazenske evidence in ugotovilo, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen za več kaznivih dejanj, med drugim tudi za več kaznivih dejanj zoper gospodarstvo (pravnomočne sodbe v zadevah III K 000/2010 z dne 7. 2. 2013, I K 001/2011 z dne 17. 6. 2013 in I K 002/2010 z dne 9. 6. 2016). Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da je bila dolžniku s sklepom Okrajnega sodišča v Kranju II Kr 003/2013 z dne 5. 12. 2017 izrečena enotna kazen zapora treh let in osmih mesecev z začetkom izvrševanja 14. 8. 2018, pri čemer je rok za izbris te obsodbe osem let od izvršitve kazni, ki še niti ni začel teči in je daljši od maksimalnega preizkusnega obdobja v postopku odpusta obveznosti, ki znaša pet let. 7. Dolžnik v pritožbi navaja, da ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi mu bila s sklepom II Kr 003/2013 izrečena enotna kazen zapora za kaznivo dejanje zoper gospodarstvo. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zaradi kasnejše pravnomočne obsodbe tudi predhodne pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje proti gospodarstvu ne bodo izbrisane v roku po četrtem odstavku 82. člena KZ-1. Dolžnik pa s pritožbo ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil pravnomočno obsojen za več kaznivih dejanj, med drugim tudi za kazniva dejanja proti gospodarstvu, ki so vpisana v njegovo kazensko evidenco, prav tako pa tudi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da pogoji za izbris navedenih obsodb iz kazenske evidence ne bodo izpolnjeni v roku, ki ga določa peti odstavek 400. člena ZFPPIPP. Po presoji pritožbenega sodišča zato dolžnik tudi s to pritožbeno navedbo ne more uspeti.

8. Dolžnik v pritožbi nadalje nepravilno zatrjuje, da začne teči zakonski rok za izbris obsodbe iz kazenske evidence od pravnomočnosti sodbe za posamezno kaznivo dejanje proti gospodarstvu. Kot določa tretji odstavek 82. člena KZ-1, se obsodba izbriše iz kazenske evidence v določenem roku od takrat, ko je bila kazen izvršena, zastarana ali odpuščena, če obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja. Zakonski rok za izbris obsodbe iz kazenske evidence torej začne teči z izvršitvijo kazni in ne z datumom pravnomočnosti obsodbe. Kot je bilo tudi že navedeno, pa je v zakonskem roku iz četrtega odstavka 82. člena KZ-1 pravnomočna obsodba iz kazenske evidence izbrisana zgolj pod pogojem, da obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja.

9. Dolžnik tudi meni, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, ker ni vpogledalo v spise v kazenskih postopkih, ki so navedeni v izpodbijanem sklepu. Dokazni predlogi morajo biti podkrepljeni z ustrezno trditveno podlago, dolžnik pa drugih konkretnih trditev kaj naj bi se dokazovalo z vpogledom v navedene spise, ni podal (razen tega, da enotna kazen ni bila izrečena za kaznivo dejanje zoper gospodarstvo, ta očitek pa je pritožbeno sodišče že obravnavalo), zato tudi s to pritožbeno navedbo ne more uspeti. Prav tako ne more uspeti s sklicevanjem na vložitev zahteve za obnovo pravnomočno končanih kazenskih postopkov, saj teh trditev ne podkrepi in tudi ne izkaže, da je s predlaganimi zahtevami uspel. 10. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

11. Uveljavljeni pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvi odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.