20. 5. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Špele Štrakl, Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška družba Fašun, Melihen, Milač, Strojan, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 20. maja 2022

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 83/03 – uradno prečiščeno besedilo in 111/07) in Pravilnika o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 26/08, 40/09, 40/11 in 17/19) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X DoR 108/2020 z dne 3. 6. 2020 in sodbo Upravnega sodišča št. I U 1880/2017 z dne 20. 12. 2019 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija Zakon o pravniškem državnem izpitu (v nadaljevanju ZPDI) in Pravilnik o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu (v nadaljevanju Pravilnik). Navaja, da ZPDI in Pravilnik ne določata jasnih, natančnih, objektivnih in v naprej določenih ocenjevalnih kriterijev, ki bi bili enaki za vse kandidate in ki bi onemogočali arbitrarne odločitve ocenjevalcev in upravnega organa. Zato naj bi bila v neskladju z 2., 14. in 22. členom Ustave. Ker kandidatu ne dajeta učinkovitega pravnega sredstva zoper odločitev ocenjevalcev in odločbo upravnega organa, naj bi bila v neskladju s 25. členom Ustave. Ker izpodbijana ureditev ne omogoča sodne kontrole odločitve ocenjevalcev oziroma upravnega organa o doseženi negativni oceni na pravniškem državnem izpitu (v nadaljevanju PDI), naj bi bila v neskladju tudi s prvim odstavkom 23. člena Ustave. Izpodbijana ureditev tako po mnenju pobudnice ne ureja vprašanj, ki bi jih glede na ustavne zahteve morala urejati, zato vsebuje t. i. protiustavno pravno praznino.

2.Pobudnica vlaga tudi ustavno pritožbo, s katero izpodbija sodbo Upravnega sodišča in sklep Vrhovnega sodišča. Upravno sodišče je zavrnilo pritožničino tožbo zoper odločbo, s katero je tožena stranka ugotovila, da je pritožnica opravljala ponovitev pisnega dela PDI iz civilnega prava in bila ocenjena s 5. točkami, odločila, da se ji ne dovoli pristop na ustni del PDI, in ugotovila, da celotnega izpita ni opravila. Upravno sodišče je ugotovilo, da je ocena pisnega dela PDI strokovno opravilo, ki v skladu s sodno prakso ne more biti predmet sodne kontrole v upravnem sporu, zaradi česar je tudi sodna presoja v tovrstnih upravnih sporih zelo zadržana; sodišče presoja le obstoj bistvenih kršitev določb postopka in morebitno arbitrarnost pri ocenjevanju. Upravno sodišče je presodilo, da je bil v konkretnem primeru postopek pred izdajo odločbe pravilno izpeljan, da je obrazložitev odločitve utemeljena na strokovni oceni in da iz odločbe ni mogoče ugotoviti očitne arbitrarnosti pri ocenjevanju in odločanju.

3.Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za dopustitev revizije kot nedopusten, ker je presodilo, da pritožnica nima pravnega interesa. Ugotovilo je, da je Upravno sodišče z odločanjem o oceni pisnega dela PDI odločalo o aktu, ki ni upravni akt in tudi ne akt, ki bi ga bilo po izrecni določbi zakona mogoče izpodbijati v upravnem sporu, zaradi česar bi moralo Upravno sodišče tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 in 109/12 – ZUS-1) zavreči. Čeprav tega ni storilo in je (po vsebinski obravnavi) tožbo zavrnilo, izpodbijana sodba po presoji Vrhovnega sodišča ne posega v pritožničine pravice in pravne koristi, ker ne pomeni vsebinske odločitve o tožbenem zahtevku (spor polne jurisdikcije), temveč le odločitev o zakonitosti upravnega akta, ki pa v obravnavanem primeru to ni. Če pa izpodbijana sodba ne posega v pritožničine pravice in pravne koristi, pritožnica za njeno izpodbijanje po odločitvi Vrhovnega sodišča nima pravnega interesa. Tudi v primeru uspeha z revizijo namreč Vrhovno sodišče ne bi moglo Upravnemu sodišču naložiti, naj v obravnavani zadevi meritorno odloči, saj za odločanje o pritožničini tožbi niso podane procesne predpostavke. Ker si torej pritožnica z vložitvijo revizije ne more izboljšati svojega pravnega položaja, po presoji Vrhovnega sodišča tudi za odločanje o dopustnosti revizije nima pravnega interesa.

4.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

5.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik