Jedro

Na tek rokov za vodenje disciplinskega postopka niso vplivale določbe ZZUSUDJZ, kot je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje. Na določbo 128. točke PSSV, s katero je določeno, da v času prekinitve postopka zastaralni roki ne tečejo, in ki bi omogočila zadržanje teka rokov, se toženka pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala, predvsem pa ni zatrjevala in tega sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bil disciplinski postopek prekinjen zaradi nastalih bojnih in podobnih razmer, zaradi katerih ne bi bilo mogoče opraviti posameznega dejanja.

Od 1. 4. 2020, ko se je načelnik Generalštaba Slovenske vojske seznanil z očitano kršitvijo glede opravljanja vojaške službe pod vplivom psihotropnih snovi, do 27. 11. 2020, ko je bila sprejeta odločitev o disciplinski odgovornosti tožnika, je minilo več kot šest mesecev. Postopek ni bil prekinjen, da roki ne bi tekli. Vodenje disciplinskega postopka je zastaralo (deseti odstavek 57. člena ZObr). Zato je sodišče prve stopnje zahtevku tožnika pravilno ugodilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe in sklepa sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki plačati stroške pritožbenega postopka v višini 279,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot nezakoniti odpravilo odločbi toženke št. ... z dne 13. 1. 2021 in št. ... z dne 26. 10. 2020. Ugotovilo je, da tožniku delovno razmerje pri toženki ni prenehalo z dnem 14. 1. 2021 in še traja z vsemi pravicami in obveznostmi po pogodbi o zaposlitvi. Toženki je naložilo, da tožnika pozove na delo in ga za čas od 15. 1. 2021 do vrnitve na delo prijavi v obvezna socialna zavarovanja. Naložilo ji je, da mu za isti čas izplača neto nadomestilo plače od bruto zneska 2.280,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila. Tožbo je v delu, v katerem se nanaša na davke in prispevke, zavrglo. Toženki je naložilo, da tožniku plača pravdne stroške v višini 2.535,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

2. Zoper ugodilni del sodbe in sklepa se iz razloga zmotne uporabe materialnega prava pritožuje toženka. Navaja, da je sodišče prve stopnje zavzelo zmotno stališče, da so roki za vodenje disciplinskega postopka v času razglašene epidemije tekli. Dne 29. 3. 2020 je začel veljati ZZUSUDJZ, ki je zadržal tek rokov. Zadržani so bili tako procesni kot materialni roki. Ukrepi so bili sprejeti z namenom preprečitve stikov. Disciplinska odgovornost se ugotavlja po postopku, v katerem se smiselno uporabljajo predpisi, ki se uporabljajo v postopku pred delovnimi sodišči, torej v pravdnem postopku. ZZUSUDJZ se ne nanaša le na sodne postopke. Toženka je o disciplinski odgovornosti odločila dne 27. 11. 2020, kar je znotraj šestmesečnega roka, štetega od 1. 6. 2020. Toženka je bila dolžna spoštovati ukrepe in zaščititi zaposlene, vključno z disciplinskim organom in tožnikom. Tega ni mogla zagotoviti drugače kot s prekinitvijo disciplinskega postopka in pretrganjem teka rokov (128. točka PSSV). Disciplinski postopek je bilo nemogoče izpeljati. Stališče, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje, privede do neenake obravnave pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske, ki bi se morali udeležiti morebitnih disciplinskih postopkov. S tem bi bili izpostavljeni okužbi. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe in sklepa razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka navedbe toženke. Navaja, da je izpodbijana odločitev pravilna. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da določbe ZZUSUDJZ ne zadržijo rokov za vodenje disciplinskega postopka. Zadržani so bili le roki v sodnih, upravnih in drugih javnopravnih zadevah. To potrjuje dejstvo, da je bil ZZUSUDJZ sprejet na podlagi 83.a člena ZS. V disciplinskem postopku se ne odloča z upravno odločbo. Sodno varstvo ni zagotovljeno v upravnem sporu. V disciplinskem postopku se odloča o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je upoštevalo ureditev zadržanja zastaranja v PSSV, ki se nanaša na izredno stanje. V Republiki Sloveniji izredno stanje ni bilo razglašeno. Do popolnega zaprtja države ni prišlo. Nujne zadeve so tekle. Pripadniki stalne sestave Slovenske vojske so v času epidemije opravljali delo, pomagali so pri razkuževanju, zagotavljali so prevoze in podobno. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani del sodbe in sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe in sklepa preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Materialno pravo je pravilno uporabilo in sprejelo utemeljeno odločitev. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe in sklepa.

6. Toženka si neutemeljeno prizadeva za stališče, da so bili z uveljavitvijo Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ; Ur. l. RS, št. 36/20 in nadalj.) zadržani roki za vodenje disciplinskega postopka. V prvem in drugem odstavku 3. člena ZZUSUDJZ je določeno, da ne tečejo roki za uveljavljanje pravic v sodnih postopkih in roki v sodnih postopkih, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne, v prvem odstavku 6. člena ZZUSUDJZ pa, da ne tečejo roki v upravnih in drugih javnopravnih zadevah, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP; Ur. l. RS, št. 80/99 in nadalj.).

7. Disciplinska odgovornost za pripadnike stalne sestave Slovenske vojske se ugotavlja po postopku, v katerem se smiselno uporabljajo predpisi, ki veljajo za postopek pred delovnimi sodišči (sedmi odstavek 57. člena Zakona o obrambi – ZObr; Ur. l. RS, št. 82/94 in nadalj.), torej določbe Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.) in ZPP (19. člen ZDSS-1), kar pa ne pomeni, da je disciplinski postopek sodni postopek, in še manj, da je rok za vodenje postopka rok za uveljavljanje pravic. Disciplinski postopek je postopek pri delodajalcu, v katerem se ugotavlja disciplinska odgovornost delavca. Ne odloča se o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih na področju upravnega prava, ampak o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja. Delovna razmerja so (tudi v javnem sektorju oziroma državnih organih) zasebnopravna in ne javnopravna razmerja (prim. odločba US RS U-I-300/95, sodba VS RS VIII Ips 69/2003).

8. Ne tek rokov za vodenje disciplinskega postopka niso vplivale določbe ZZUSUDJZ, kot je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje. Na določbo 128. točke Pravil službe v Slovenski vojski (PSSV; Ur. l. RS, št. 84/2009), s katero je določeno, da v času prekinitve postopka zastaralni roki ne tečejo, in ki bi omogočila zadržanje teka rokov, se toženka pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala, predvsem pa ni zatrjevala in tega sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bil disciplinski postopek prekinjen zaradi nastalih bojnih in podobnih razmer, zaradi katerih ne bi bilo mogoče opraviti posameznega dejanja.

9. Od 1. 4. 2020, ko se je načelnik Generalštaba Slovenske vojske seznanil z očitano kršitvijo glede opravljanja vojaške službe pod vplivom psihotropnih snovi, do 27. 11. 2020, ko je bila sprejeta odločitev o disciplinski odgovornosti tožnika, je minilo več kot šest mesecev. Postopek ni bil prekinjen, da roki ne bi tekli. Vodenje disciplinskega postopka je zastaralo (deseti odstavek 57. člena ZObr). Zato je sodišče prve stopnje zahtevku tožnika pravilno ugodilo.

10. Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe in sklepa sodišča prve stopnje (353. člen ZPP, 2. točka 365. člena ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Toženka je dolžna tožniku, ki je v pritožbenem postopku uspel, plačati za pravdo potrebne stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP, prvi odstavek 155. člena ZPP). Po Odvetniški tarifi (OT; Ur. l. RS, št. 2/2005 in nadalj.) mu je pritožbeno sodišče priznalo 375 točk za sestavo odgovora na pritožbo in 2 % materialnih stroškov, kar skupaj z davkom na dodano vrednost znaša 279,99 EUR.