Jedro

Skrbnik za posebni primer nima pravice do pritožbe v lastnem imenu.

Izrek

1. Pritožba A.T.P. se zavrže. 2. Pritožba drugotoženke se zavrne ter se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razrešilo A.T.P. kot skrbnico za posebni primer. Z 2. točko izreka je mld. V.D. v tej pravdni zadevi kot skrbnika za posebni primer postavilo CSD B..

Proti sklepu se najprej pritožuje A.T.P. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi se predvsem čudi, kako bi bila odločitev v tej zadevi lahko kakorkoli drugačna, kakor da se ugotovi, da prvotoženec ni oče tožnika.

Proti sklepu se pritožuje tudi druga toženka. Uveljavlja vse pritožbene razloge in sodišču predlaga, naj sklep spremeni tako, da A.T.P. ostane skrbnica za posebni primer, podrejeno pa, naj sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje drugemu sodniku. Pritožba navaja, da za razrešitev skrbnice ne obstajajo nobeni razlogi. Po stališču pritožnika se sodišče ne bi smelo spuščati v zadevo in očitati skrbnici za posebni primer, da ni omogočila in predočila avtentične koristi mld. V. Skrbnica je namreč strokovno usposobljena. Tudi ta pritožba se čudi, kako bi bila odločitev v tej zadevi lahko kakorkoli drugačna, kakor da se zahtevku ugodi. DNK analiza je namreč nedvomno pokazala, da prvotoženec ni oče tožnika. Prav tako se pritožba ne strinja s postavitvijo CSD B. za skrbnika. Drugotoženka je namreč s CSD B. v sporu.

Pritožba A.T.P. ni dovoljena. Pritožba drugotoženke pa ni utemeljena.

O pritožbi A.T.P. A.T.P., ki pritožbo vlaga v lastnem imenu, ni stranka tega postopka. Prav tako nima interesa za pritožbo v lastnem imenu. V skladu s 3. odstavkom 343. člena ZPP zato njena pritožba ni dovoljena. Ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje, je nedovoljeno pritožbo zavrglo pritožbeno sodišče (2. odstavek 346. člena ZPP).

O pritožbi drugotoženke: Tako v razveljavitvenem sklepu sodišča druge stopnje (opr. št. IV Cp 4364/2009), kakor v izpodbijanem sklepu sodišča prve stopnje je bilo že povedano, da postavitev sedaj razrešene skrbnice ni bila skladna z enakim varstvom pravic. Skrbnica je bila namreč postavljena po navodilih (po izbiri) zakonite zastopnice in brez sodelovanja CSD. Odločitev o njeni razrešitvi je zato pravilna. Navedene napake pa niso bile storjene glede postavitve sedanjega skrbnika. Tudi ta odločitev je zato pravilna.

Pritožba se v preostalem delu osredotoča predvsem na vprašanje meritorne odločitve, ki da ne more biti drugačna, kakor da se pravno starševstvo uskladi z dejanskim. Meritorna odločitev najbrž res ne more biti drugačna. To pa ni predmet odločitve v tem pritožbenem postopku. Prva sodba tudi ni bila razveljavljena zato, ker bi se pravna odločitev ne skladala z dejansko. Razveljavljena je bila zato, ker niso bile ustrezno varovane otrokove koristi. Sestavni del otrokovih koristi pa je tudi vprašanje, ali je vložitev tožbe v njegovo korist in ali je tako sploh v njegovo korist, da pride do meritorne odločitve. Kot rečeno, pa to sedaj tudi ni predmet odločanja v tem pritožbenem postopku.

Pritožba drugotoženke ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. V skladu z 2. točko 365. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče pritožbo drugotoženke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.