Jedro

Sklep o prekinitvi upravnega pritožbenega postopka ni akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26//07 - sklep US) zavrglo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 27. 8. 2007. Z navedenim sklepom je bil prekinjen pritožbeni postopek zoper odločbo Upravne enote Novo mesto z dne 17.4.2007 do rešitve predhodnega vprašanja.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je izpodbijani sklep procesni sklep, s katerim ni odločeno o nobeni materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Prav tako ne gre za sklep, ki se po določbi 5. člena ZUS-1 lahko izpodbija v upravnem sporu.

Tožnik v pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit in pomeni poseg v pravico iz 23. člena Ustave RS in 6. člena EKČP. Z izpodbijanim sklepom mu je onemogočen nadaljnji postopek. Nedvomno je izpodbijani sklep dokončni upravni akt, torej akt, ki ga je mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Lastništvo zemljišča ne more biti predhodno vprašanje Tako stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS. Zadevo je potrebno obravnavati le po določbah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), ki določa, da se pravica graditi izkazuje z izpiskom iz zemljiške knjige. Tožnik je skladno z ZGO-1 izkazal pravico gradnje. Nesporno je, da se pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu vodi pravdni postopek tožnikov M. in L.V. zaradi vprašanja priposestvovanja spornega dela nepremičnine, kar pa ne pomeni izgube lastninske pravice ali pravice razpolaganja. V nadaljevanju navaja dokaze, iz katerih izhaja, da je lastnik predmetnega zemljišča ter zatrjuje, da M. in L.V. nista dobroverna posestnika in da v postopku izdaje gradbenega dovoljenja nimata položaja stranke. Predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišče prve stopnje, pred katerim naj se omogoči nadaljnji postopek.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Razlogi, ki jih navaja sodišče, so pravilni in imajo podlago v določbi 2. člena in 5. člena ZUS-1, na katere se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje.

Po določbi 2. člena ZUS - 1 je sodno varstvo v upravnem sporu zagotovljeno zoper tiste dokončne upravne akte, s katerimi je poseženo v tožnikov pravni položaj (1. odstavek), upravni akt pa je akt, s katerim organ odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (2. odstavek).

Tožnik se moti, ko meni, da je izpodbijani sklep o prekinitvi postopka akt iz 2. člena ZUS-1. Z navedenim sklepom namreč ni bilo odločeno o nobeni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, ampak gre za procesni sklep. Tak sklep pa je, kot pravilno navaja sodišče prve stopnje, v upravnem sporu mogoče izpodbijati le, če je z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Z izpodbijanim sklepom o prekinitvi postopka pa postopek ni obnovljen, niti ustavljen ali končan, ampak je postopek le začasno prekinjen, kar pomeni, da se postopek nadaljuje potem, ko preneha obstoj razloga, zaradi katerega je bil prekinjen. Zato tožnik nima prav, ko navaja, da je z izpodbijanim sklepom onemogočen nadaljnji postopek.

Glede na navedeno je sodišče ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo. Tako ravna sodišče, če pri predhodnem preizkusu tožbe ugotovi, da akt, ki se izpodbija v upravnem sporu ni upravni akt, ali akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Tako ravnanje sodišča je predvideno v 4. točki 1. odstavka 36. člena ZUS-1. Glede na navedeno je očitek tožnika, da je z izpodbijanim sklepom poseženo v pravico iz 23. člena Ustave RS in 6. člena EKČP, neutemeljen.

Ker upravni spor ni dopusten, pritožbeno sodišče tožnikovih navedb, ki se nanašajo na pravilnost sklepa o prekinitvi postopka, ni presojalo.

Pritožbeno sodišče je pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 2. odstavkom 82. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.