Jedro

Stranki mora za pripravo na glavno obravnavo ostati najmanj 15 dni. Rok se šteje po pravilih iz 111. čl. ZPP, kar pomeni, da se dan prejema vabila ne všteva v rok, temveč rok teče od naslednjega dne.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna vrniti tožeči stranki v neposredno posest južni del parcelne št. 808 k.o. x, ki je omejen z javno cesto na parc. št. 902/1 k.o. x in s parc. št. 806./1 k.o. x, parc. št. 34 in parc. št. 35 k.o. x ter odstraniti iz navedenega dela nepremičnine postavljeno ograjo in opustiti vsa nadaljnja poseganja v nepremičnino. Toženi je tudi naložilo povrnitev stroškov postopka tožeče stranke v znesku 555,47 EUR.

Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 45/2008, v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in napadeno sodbo razveljavi s stroškovno posledico. Navaja, da je sodišče bistveno kršilo določila ZPP, ko ni dalo primernega roka za pripravo obrambe. Sodišče tudi ni izvedlo dokaza s poizvedbo pri ustrezni upravni enoti, ki ga je predlagala tožena stranka, zaradi česar ni raziskalo odločilnih dejstev, kdo sploh ima sporno parcelo v posesti in kdo naj bi na njej postavil ograjo. V upravnem postopku je bilo namreč toženkinemu sinu naloženo, da sporno ograjo odstrani.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da višje sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdi. Navaja, da ni bilo kršeno določilo 280. člena ZPP in da je imela tožena stranka dovolj časa za pripravo na obravnavo. V skladu z načelnim pravnim mnenjem, sprejetim na občni seji VSRS, dne 24. in 25.6.1986, pa čas za pripravo na narok ni rok v smislu 111. člena ZPP, ki bi začel teči naslednji dan od prejema vabila, ampak se šteje po koledarskem teku.

Pritožba je utemeljena.

Po določilu 2. odst. 280. člena ZPP, je potrebno narok za glavno obravnavo določiti tako, da ostane stranki zadosti časa za pripravo, in sicer najmanj 15 dni od prejema vabila. Toženka je vabilo prejela dne 4.6.2009. Ker je preklicala pooblastilo pooblaščenki, je dne 15.6.2009 o tem obvestila sodišče, dne 18.6.2009 pa predlagala preklic naroka za glavno obravnavo, ki je bil razpisan za dan 19.6.2009, saj pooblaščenka ni imela dovolj časa za seznanitev z zadevo. Sodišče je opravilo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo dne 19.6.2009 in predlogu tožene stranke za preložitev naroka ni ugodilo. Pritrditi je potrebno pritožbi, da je bila toženi stranki s takim ravnanjem odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, saj stranki ni bilo zagotovljeno najmanj 15-dnevno obdobje med prejemom vabila in obravnavo. Bistvo pravočasnega prejema vabila je v tem, da se stranka lahko pripravi na obravnavo, tako, da lahko svoje pravice uveljavlja z ustreznimi procesnimi dejanji. Stranka potrebuje čas za pripravo navedb in zbiranje dokazov, ki jih lahko, ne glede na to, če bi to lahko storila že prej, navede oziroma ponudi najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo (1. odst. 286. člena ZPP). Gre za temeljno pravico v pravdnem postopku, ki stranki ne sme biti kršena. Ker je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP, je bilo potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Po oceni pritožbenega sodišča se tožeča stranka v odgovoru na pritožbo ne more uspešno sklicevati na načelno pravno mnenje, ki ga je sprejelo Vrhovno sodišče RS na občni seji dne 14. in 25.6.1986, ki pravi, da čas, ki ga mora imeti pravdna stranka na razpolago za pripravo na pripravljalni narok, ni rok v smislu 1. odst. 111. člena ZPP ter je potrebno pri presoji, ali je bila stranka pravilno povabljena na pripravljalni narok, čas, ki ga je imela za pripravo na narok, šteti po koledarskem teku in ne po pravilih iz 112. člena ZPP. Po ZPP velja civilno in ne naturalno štetje rokov. Šteje se od dneva in ne od ure. Začetek teka roka praviloma sproži neko procesno dejanje. Če je rok določen po dnevih, se ostanek dneva, ki je sprožil tek roka, ne všteje v rok. Velja pravilo, da se v rok ne všteje dan vročitve ali dogodka, od katerega je rok začel teči (glej Pravdni postopek, Zakon s komentarjem - prva knjiga, stran 458). Pravila takega določila veljajo za zakonske in sodne roke (glej dr. Jože Juhart, Pravdni postopek, 1974, stran 138). Pritožbeno sodišče zato šteje, da je potrebno v konkretnem primeru upoštevati pravila štetja rokov, določene v 111. členu ZPP, ne glede na v odgovoru na pritožbo zatrjevano načelno pravno mnenje.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odst. 165. člena ZPP.