Jedro

Pravica investitorja, da od izvajalca zahteva izročitev listin, ni stvarnopravna pravica, temelječa neposredno na zakonu, pač pa obligacijskopravna pravica, odvisna od poslovnega razmerja, v katero vstopa investitor.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je dolžna drugotoženi stranki povrniti 936,56 EUR pritožbenih stroškov v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

: Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo primarni predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi sodišče toženima strankama naložilo, da v roku treh dni tožeči stranki izročita projekt izvedenih del, geodetski načrt novega stanja zemljišča po končani gradnji, dokumentacijo za dokazilo o zanesljivosti objekta v skladu s Pravilnikom o dokazilu o zanesljivosti objekta (Ur. l. RS, št. 55/2008), podpisane izvirnike gradbenih dnevnikov, dokumentacijo, Ateste, dokazila o pregledih in meritvah ustreznosti izvedbe del, ki se nanašajo na vgrajene materiale in proizvode, garancijske izjave dobaviteljev in izvajalcev. Če toženi stranki v predpisanem roku in v celoti ne bi izpolnili obveznosti, naj bi se vsaki od njiju izrekla denarna kazen v znesku 200.000,00 EUR, začasna odredba pa naj bi veljala 30 dni po pravnomočnosti sodbe v tem postopku (I. točka izreka). Ugodilo pa je prvostopenjsko sodišče podrednemu predlogu za izdajo začasne odredbe in z njo prvo toženi stranki naložilo izročitev dokumentacije, navedene v primarnem predlogu za izdajo začasne odredbe.

Zoper I. točko izreka sklepa se je pravočasno pritožila tožeča stranka, uveljavljala pa je vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP in predlagala spremembo sklepa tako, da pritožbeno sodišče ugodi primarnemu predlogu za izdajo začasne odredbe, podrejeno pa, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

V odgovoru na pritožbo je drugotožena stranka predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe zoper drugotoženo stranko, ker tožeča stranka ni izkazala obstoja vtoževane terjatve do drugotožene stranke. Ugotovilo je, da tožeča stranka ni v nobenem poslovnem razmerju z drugotoženo stranko glede listin, katerih izročitev od nje zahteva.

Pritožnica te ugotovitve prvostopenjskega sodišča ne izpodbija. Zmotno pa meni, da ima podlago za uveljavljanje tožbenega zahtevka na izročitev listin zoper drugotoženo stranko kot podizvajalca prvotožene stranke neposredno v določbi 6. točke 1. odstavka 83. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) glede na definicijo izvajalca iz 4.3. točke 1. odstavka 2. člena ZGO-1. Pravica investitorja, da od izvajalca zahteva izročitev listin, ni stvarnopravna pravica, temelječa neposredno na zakonu, pač pa obligacijskopravna pravica, odvisna od poslovnega razmerja, v katero vstopa investitor. Drugotožena stranka tako upravičeno v odgovoru na pritožbo opozarja tudi na definicijo iz 4.1. točke 1. odstavka 2. člena ZGO-1, po kateri je investitor pravna ali fizična oseba, ki naroči graditev objekta ali jo sam izvaja. Ni sporno, da je tožeča stranka naročila graditev objektov prvotoženi stranki po pogodbi št. 12/2006 dne 20.5.2006, slednja pa je naročila graditev istih objektov drugotoženi stranki po pogodbi št. 053/06 z dne 24.4.2006. Kot investitor je torej tožeča stranka nastopala po zgoraj citirani pogodbi z dne 20.5.2006 proti prvotoženi stranki, v razmerju do drugotožene stranke kot izvajalca gradbenih del pa je nastopala kot investitor prvotožena stranka na podlagi pogodbe z dne 24.4.2006. Tako se pokaže, da ima tožeča stranka zahtevek na izročitev listin, vezanih na izgradnjo objektov po pogodbi z dne 20.5.2006, po 6. točki 1. odstavka 83. člena ZGO-1 le zoper prvotoženo stranko, slednja pa enak zahtevek po istem zakonitem določilu zoper drugotoženo stranko.

Materialnopravne določbe ZGO-1 je glede na ugotovljeno dejansko stanje prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo in pravilno ugotovilo, da tožeča stranka nima niti pogodbene, niti zakonske podlage za zahtevek na izročitev listin zoper drugotoženo stranko in da torej njen zahtevek zoper drugotoženo stranko ni izkazan (niti s stopnjo verjetnosti). Ker pa je šlo zgolj za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, je izpodbijani sklep mogoče preizkusiti, zato je neutemeljen pritožbeni očitek bistvene postopkovne kršitve po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Neutemeljeno pritožbo tožeče stranke je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo v izpodbijanem delu sklep prvostopenjskega sodišča (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), potem ko je ugotovilo, da prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP ter 15. členom ZIZ. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje pritožbene stroške, dolžna pa je drugotoženi stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo in sicer nagrado pooblaščencu za sestavo odgovora 763,80 EUR in 20 % DDV, ki znaša 152,76 EUR, in telekomunikacijske storitve 20,00 EUR. Pritožbeno sodišče pa drugotoženi stranki ni priznalo priglašenega stroške za izdelavo dokumentov, ker ji v pritožbenem postopku niso nastali.