Jedro

Če je upravni organ v postopku obnove že izvedel predlagane dokaze in jih tudi presodil, ne more zavrniti predloga za obnovo postopka iz razloga, da niso verjetno izkazane okoliščine, na katere opira predlagatelj svoj predlog.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije z dne 17.2.1995.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikov predlog za obnovo postopka pridobitve državljanstva Republike Slovenije B.D. in B.I., ker je v izvedenem postopku ugotovila, da niso verjetno izkazane okoliščine, na katere predlagatelj opira svoj predlog (da je D.B. neupravičeno pridobila državljanstvo Republike Slovenije po 40. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, ker je v Slovenijo prišla zgolj ob rojstvu hčerke I. 1990 in se tedaj tudi neupravičeno naselila v stanovanju predlagatelja).

Tožnik v tožbi trdi, da je D.B. neupravičeno pridobila slovensko državljanstvo. V Ljubljani je sicer imela prijavljeno stalno prebivališče (na prošnjo njenega moža jo je tožnik za stalno prijavil na svojem naslovu, ker je imel tožnik z njenim možem sklenjeno pogodbo o podnajemu sobe s souporabo kuhinje in kopalnice), vendar tu dejansko ni živela, saj se je kmalu po rojstvu hčerke (januarja 1991) vrnila v Bosno, in je v Slovenijo prihajala samo občasno. Ker pred pristojnim sodiščem teče pravda glede nakupa stanovanja, ki ga je tožnik delno dal v najem B. in ker je nevarnost, da bi D.B., ki ima slovensko državljanstvo, lahko kupila navedeno stanovanje, je tožnik podal navedeni predlog za obnovo postopka pridobitve državljanstva. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je izpodbijana odločba zakonita, zato sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena, vendar ne iz razlogov, ki jih navaja tožnik.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikov predlog za obnovo postopka pridobitve slovenskega državljanstva D. in I.B., ker je v izvedenem postopku ugotovila, da niso verjetno izkazane okoliščine na katere opira predlagatelj svoj predlog. Kot že sama tožena stranka navaja, to pa potrjujejo tudi podatki v spisih, je tožena stranka dokaze, ki jih je tožnik predlagal, izvedla in po presoji le-teh izdala odločbo, s katero je predlog zavrnila. S postopkovnega vidika tožena stranka ni ravnala v skladu s pravili postopka. V fazi predhodnega postopka o predlogu za obnovo postopka se namreč predlog lahko zavrne le, če organ pri preizkusu presodi, da okoliščina, ki se navaja kot razlog za obnovo, ni takšna, da bi lahko pripeljala do drugačne odločbe. Pri tem preizkusu torej ne gre za vprašanje, ali v resnici obstaja okoliščina, ki se v predlogu navaja kot razlog za obnovo postopka, ampak gre za presojo njene kvalificiranosti, torej, ali bi navedena okoliščina, če bi obstajala in bila znana ter uporabljena v prejšnjem postopku, sploh lahko pripeljala do drugačne odločbe o stvari. Če organ ugotovi, da okoliščina, tudi če bi bila dokazana, ni takšna, z odločbo zavrne predlog za obnovo postopka (3. odstavek 256. člena ZUP), ker ne bi bilo smotrno dovoliti obnovo postopka zaradi okoliščine, ki ne more vplivati na spremembo dokončne odločbe. V konkretnem primeru, ko je tožena stranka predlagane dokaze že izvedla in jih tudi presodila, predloga za obnovo postopka ni več mogoče zavrniti iz razloga, da okoliščine, na katere je predlog oprt, niso verjetno izkazane. S procesnega vidika bi bilo potrebno v takem primeru obnovo dovoliti in o stvari meritorno odločiti (oboje lahko z istim upravnim aktom). Sploh pa sodišče posebej opozarja, da mora organ v predhodnem postopku posebej preizkusiti ali predlog za obnovo izpolnjuje formalne pogoje za reševanje stvari, kar pomeni, da mora poleg že navedenega, torej ali je obnovitveni razlog verjetno izkazan, preizkusiti še ali je predlog pravočasen in ali je predlog podala upravičena oseba (stranka oziroma tisti, ki bi bil moral biti udeležen v prejšnjem postopku kot stranka, pa mu ni bila dana možnost udeležbe).

Ker je torej tožena stranka v postopku kršila pravila postopka, sodišče ne more rešiti upravnega spora. Zato je odpravilo izpodbijano odločbo na podlagi 2. odstavka 39. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je enako kot ZUP smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).