Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Dvakratna vročitev iste sodne odločbe stranki na potek zakonskega roka za vložitev ugovora nima vpliva, saj je bila vročitev sklepa o izvršbi pravilno opravljena že prvič (dne 12. 12. 2024), zato je rok za vložitev ugovora že začel teči, ta rok pa je nepodaljšljiv. V primeru torej, ko je bila odločba dvakrat pravilno vročena stranki, je potrebno glede ugovornega roka upoštevati le prvo vročitev, kot pravilno izpostavlja že sodišče prve stopnje. Datum prve vročitve (12. 12. 2024) je zato odločilen za izračun poteka ugovornega roka, dejstvo, da je bil kasneje sklep o izvršbi ponovno vročen dolžniku pa na pravočasnost ugovora ne more imeti vpliva. Ključno dejstvo je, da je bil sklep o izvršbi dolžniku že pravilno prvič vročen dne 12. 12. 2024, zaradi česar njegova ponovna vročitev ne more imeti pravnega učinka, da bi dolžnik pridobil nov rok za ugovor zoper isto odločbo, ki je bila pomotoma vročena drugič. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi moral dolžnik pravilno ravnati že po pravnemu pouku prvotno pravilno vročenega sklepa o izvršbi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo dolžnikov ugovor z dne 22. 4. 2025 kot prepozen.
Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.
1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se dolžnikova ugovora zoper sklep o izvršbi, vložena dne 21. 12. 2024 in 22. 4. 2025 kot prepozna zavržeta.
2.Zoper sklep vlaga pritožbo dolžnik in trdi, da je ugovor z dne 22. 4. 2025 pravočasen glede na to, da mu je sodišče šeenkrat vročilo sklep o izvršbi, skupaj s pozivom za plačilo sodne takse.. Zato bi sodišče moralo vsebinsko obravnavati ugovor, saj ne more iti na njegovo škodo, če je sodišče storilo procesno napako in mu sklep o izvršbi vročilo dvakrat.
3.Upnik ni podal odgovora na pritožbo.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami).
6.Kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, je bil sklep o izvršbi dolžniku vročen na naslovu, ki je za dolžnika, ki je pravna oseba, vpisan v sodnem registru, in sicer dne 12.12.2024. Dolžnik je dne 21.12.2024 za Okrajno sodišče v Ljubljani na pošti oddal pet pisemskih pošiljk, ob čemer pa je Pošta Slovenije izdala le en poštni zaznamek, ki ga je zalepila samo na prvo kuverto, iz gramature vloge pa je razvidno, da je res šlo za več pošiljk. Med temi pošiljkami je bil tudi dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 21. 12. 2024, ki je prepozen, saj se je rok za vložitev ugovora iztekel dne 20.12.2024. Ugovor, vložen dne 21.12.2024 je prepozen, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo na podlagi tretjega odstavka 9. člena ZIZ. Navedenih ugotovitev dolžnik v pritožbi ne izpodbija.
7.Pravilno je sodišče prve stopnje zavrglo kot prepozen tudi dolžnikov ugovor z dne 22. 4. 2025. Že sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je pomotoma dolžniku namesto sklepa pritožbenega sodišča z dne 01.04.2025 (o dolžnikovi pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog), šeenkrat vročalo sklep o izvršbi, zoper katerega je dne 22.04.2025 dolžnik ponovno vložil vsebinsko enak ugovor kot dne 21. 12. 2024. Ker očitna pomota sodišča s (ponovnim) vročanjem že pravilno vročenega sodnega pisanja stranki ne more dati več pravic, kot ji jih daje zakon, ugovorni rok po taki vročitvi ne more začeti teči znova oziroma se zaradi take pomote ne more podaljšati. Takšnemu stališču pritrjuje tudi pritožbeno sodišče.
8.Dvakratna vročitev iste sodne odločbe stranki na potek zakonskega roka za vložitev ugovora nima vpliva, saj je bila vročitev sklepa o izvršbi pravilno opravljena že prvič (dne 12. 12. 2024), zato je rok za vložitev ugovora že začel teči, ta rok pa je nepodaljšljiv. V primeru torej, ko je bila odločba dvakrat pravilno vročena stranki, je potrebno glede ugovornega roka upoštevati le prvo vročitev, kot pravilno izpostavlja že sodišče prve stopnje. Datum prve vročitve (12. 12. 2024) je zato odločilen za izračun poteka ugovornega roka, dejstvo, da je bil kasneje sklep o izvršbi ponovno vročen dolžniku pa na pravočasnost ugovora ne more imeti vpliva1. Ključno dejstvo je, da je bil sklep o izvršbi dolžniku že pravilno prvič vročen dne 12. 12. 2024, zaradi česar njegova ponovna vročitev ne more imeti pravnega učinka, da bi dolžnik pridobil nov rok za ugovor zoper isto odločbo, ki je bila pomotoma vročena drugič. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi moral dolžnik pravilno ravnati že po pravnemu pouku prvotno pravilno vročenega sklepa o izvršbi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo dolžnikov ugovor z dne 22. 4. 2025 kot prepozen.
9.Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, pritožba pa neutemeljena (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
-------------------------------
1VSRS Cp 11/2004 in I Cpg 121/2004.
Zveza:
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 9, 9/3, 15, 58, 58/5 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 110
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.