Jedro

Pravica do izjave ni le sredstvo za čim bolj popolno razjasnitev spornih vprašanj, pač pa (kot izraz spoštovanja človekove osebnosti in zahteve po enakopravni obravnavi strank v postopku pred sodiščem) tudi sredstvo, ki stranki omogoča, da se izjavi o vseh upoštevnih vidikih zadeve, ki posegajo v njene interese, in ji s tem daje možnost, da vpliva na odločitev sodišča. Strankam mora biti omogočeno, da se opredelijo do celotnega procesnega gradiva, ki lahko vpliva na odločitev sodišča. To velja tudi za pomembne procesne odločitve.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ustavilo izvršbo na dolžnikovo plačo in druge stalne prejemke.

2. Upnik v pravočasni pritožbi navaja, da mu sodišče prve stopnje ni dalo možnosti, da se opredeli do navedb dolžnikovega dolžnika, na podlagi katerih je bila sprejeta obravnavana odločitev o ustavitvi izvršbe, s čimer je bila kršena pravica do izjave. Meni, da zaradi družinske povezave vodstva dolžnikovega dolžnika z dolžnikom navedbe o nerubljivih prihodkih niso resnične. Pojasnjuje, da kljub izplačilu minimalne plače in dolžnosti preživljanja otroka še vedno ostane rubljivi del prihodkov vsaj glede regresa. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sklep je obremenjen z zatrjevano kršitvijo pravice do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), zato je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Pravica do izjave ni le sredstvo za čim bolj popolno razjasnitev spornih vprašanj, pač pa (kot izraz spoštovanja človekove osebnosti in zahteve po enakopravni obravnavi strank v postopku pred sodiščem) tudi sredstvo, ki stranki omogoča, da se izjavi o vseh upoštevnih vidikih zadeve, ki posegajo v njene interese, in ji s tem daje možnost, da vpliva na odločitev sodišča.1 Strankam mora biti omogočeno, da se opredelijo do celotnega procesnega gradiva, ki lahko vpliva na odločitev sodišča.2 To velja tudi za pomembne procesne odločitve.3

7. Sodišče prve stopnje je zgolj sledilo navedbam dolžnikovega dolžnika. Po pojasnjenem pa bi moralo, še preden je sprejelo pomembno procesno odločitev o ustavitvi izvršbe, dati upniku možnost, da se izjavi o procesnem gradivu (pisanju dolžnikovega dolžnika v skladu z določilom prvega odstavka 133.a člena ZIZ), ki je odločilno v obravnavani zadevi, in poda tudi svoje stališče, ali so ali niso podani razlogi za ustavitev izvršbe, ter se do navedb upnika v obrazložitvi tudi opredeliti.

8. V novem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti do v pritožbi podanih navedb, ki so relevantne glede ustavitve izvršbe, in ponovno sprejeti ustrezno odločitev.

9. Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up-969/13 z dne 17. 9. 2015. 2 Odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up-520/16 z dne 7. 6. 2016. 3 Galič, A.: Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 253.