Jedro

Tožnika sta zamudila objektivni rok treh mesecev, ki se šteje od objektivne okoliščine - dneva zamude in ni odvisen od vednosti ali nevednosti predlagatelja. Glede na to, da sta tožnika prišla v zamudo s pretekom roka za vložitev pritožbe, to je s 14. 10. 2017, bi predlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko vložila v treh mesecih od tega dne, vendar je nesporno, da sta pritožbo s smiselnim predlogom za vrnitev v prejšnje stanje vložila (šele) 22. 11. 2018. To pomeni, da sta zamudila rok za predlog v vrnitev v prejšnje stanje. Zaradi zamude tega roka pa vrnitve v prejšnje stanje ni mogoče predlagati (tretji odsatvek 105. člena ZUP).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Dosedanji tek postopka

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ kot prepozno zavrgel pritožbo tožnikov zoper odločbo o plačilu komunalnega prispevka št. 3542-117/2017-2 z dne 26. 9. 2017. V obrazložitvi ugotavlja, da je bila navedena odločba tožnikoma kot zavezancema osebno vročena 28. 9. 2017, kar pomeni, da je 15-dnevni rok za pritožbo potekel 14. 10. 2017, tožnika pa sta pritožbo vložila 23. 11. 2018. 2. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnikov zoper izpodbijani sklep zavrnil v zvezi z njuno pritožbeno navedbo, da pritožbe nista mogla vložiti v roku, ker sta na kmetijsko ministrstvo vložila prošnjo za zmanjšanje pozidalne površine, pritožbeni organ odgovarja, da ne predstavlja utemeljenega razloga, ki bi opravičeval zamudo pritožbenega roka. Razlogi za zamudo so opravičljivi le, če jih stranka ni zakrivila, tako npr. nepredvidljiv dogodek, ki je stranki preprečil, da bi procesno dejanje opravila v določenem roku ali pa dogodek, ki ga ni bilo mogoče preprečiti. Stranka mora tako dokazati, da za zamudo ni kriva.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

3. Tožnika se z odločitvijo ne strinjata in o tožbi navajata, da organ pri določitvi višine komunalnega prispevka ni upošteval spremenjenega stanja deležev površine dejanske rabe na parc. št. 1216/1 k.o. ..., kot izhaja iz izpisa podatkov o nepremičninah iz registra nepremičnin z 2. 7. 2018. Poudarjata, da roka za vložitev pritožbe nista zamudila po lastni krivdi, temveč je do tega prišlo, ker je Geodetska uprava RS v tem času obdelovala podatke. V dokaz svojih trditev sta predložila izpis podatkov o nepremičninah iz registra nepremičnin s 30. 10. 2017 in z 2. 7. 2018. Sodišču predlagata, da izpodbijani sklep odpravi.

4. Toženka v odgovoru na tožbo predlaga zavrženje tožbe kot prepozne, podrejeno pa njeno zavrnitev, saj ni nobenega dvoma, da je bila pritožba vložena prepozno ter da je s potekom roka ugasnila pravica zahtevati ponovni izračun komunalnega prispevka.

Odločanje po sodnici posameznici

5. Sodišče je 14. 1. 2021 na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sprejelo sklep I U 248/2019-16, da o zadevi odloča sodnica posameznica, saj se zadeva nanaša na vprašanje pravočasnosti vložitve pritožbe zoper odmero komunalnega prispevka oziroma opravičenosti vzroka za zamudo pri njeni vložitvi. Ker je vprašanje pravočasnosti vložitve pritožbe ter predloga za vrnitev v prejšnje stanje pa Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) predmet obširne in ustaljene sodne prakse, je senat presodil, da je izpolnjen pogoj iz tretje alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 za odločanje po sodnici posameznici.

6. Ob tem sodišče izpostavlja, da tožnika in pooblaščenka toženke na naroku za glavno obravnavo 16. 2. 2021 na izrecno vprašanje sodnice niso podali nobenega ugovora v zvezi s sestavo sodišča v tej zadevi.

Dokazni sklep

7. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo listine v sodnem spisu, ki sta jih vložila tožnika (priloge A1 do A4 ter na naroku za glavno obravnavo predložene fotografije, označene kot priloge od A5 do A12) in vse listine v upravnem spisu. Drugih dokaznih predlogov ni bilo.

K odločitvi sodišča

8. Tožba ni utemeljena.

9. Uvodoma sodišče ugotavlja, da toženkin očitek o nepravočasnosti tožbe ni utemeljen. Kot navaja toženka (in izhaja iz upravnega spisa), je bila tožnikoma drugostopenjska odločba vročena 21. 1. 2019. Tridesetdnevni dnevni rok za vložitev tožbe se je tako iztekel 20. 2. 2019, tožnika pa sta predmetno tožbo vložila 4. 2. 2019 priporočeno po pošti, torej pravočasno.

10. V tem upravnem sporu je izpodbijan sklep prvostopenjskega organa o zavrženju pritožbe tožnikov zoper odločbo o plačilu komunalnega prispevka št. 3542-117/2017-2 s 26. 9. 2017, katerega postopek je upravni organ začel po uradni dolžnosti zaradi nove priključitve na javno vodovodno omrežje enostanovanjskega objekta (št. stavbe: 201) na zemljišču parc. št. 1216/1-del k.o. ..., kot prepozne.

11. Ni pa spora o tem, da je bila navedena odločba o plačilu komunalnega prispevka s 26. 9. 2017 tožnikoma vročena 28. 9. 2017. Petnajstdnevni dnevni rok za vložitev pritožbe je torej iztekel 13. 10. 2017. Prav tako ni sporno, da sta tožnika pritožbo zoper navedeno odločbo vložila 22. 11. 2018 priporočeno po pošti (organ jo je prejel 23. 11. 2018, kar izhaja iz upravnega spisa zadeve), torej po poteku petnajstdnevnega roka.

12. Petnajstdnevni rok za vložitev pritožbe, ki ga določa prvi odstavek 235. člena ZUP, je procesni nepodaljšljivi rok, kar pomeni, da ga uradna oseba, ki vodi postopek, ne sme podaljševati. V primeru zamude tega procesnega roka iz utemeljenih razlogov pa ima stranka možnost predlagati vrnitev v prejšnje stanje1. 13. Tožnika ves čas postopka zatrjujeta, da so za zamudo roka za vložitev pritožbe obstajali razlogi, ki jih sama nista zakrivila, in sicer zatrjujeta, da sta rok zamudila zato, ker je Geodetska uprava RS v času, ko bi morala vložiti pritožbo, še obdelovala podatke.

14. Skladno s prvim odstavkom 103. člena ZUP se stranki, ki je iz upravičenih vzrokov zamudila rok ali narok ali kakšno drugo dejanje postopka in ga zaradi tega ne more več opraviti, na njen predlog dovoli vrnitev v prejšnje stanje. Stranka mora v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navesti okoliščine, zaradi katerih ni mogla pravočasno opraviti zamujenega dejanja, in te okoliščine vsaj verjetno izkazati (prvi odstavek 104. člena ZUP). Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se poda v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, ki je povzročil zamudo, če je stranka šele pozneje izvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to izvedela (prvi odstavek 105. člena ZUP). Po treh mesecih od dneva zamude se ne more več predlagati vrnitve v prejšnje stanje (drugi odstavek 105. člena ZUP).

15. Ne da bi se sodišče na tem mestu opredeljevalo, ali je razlog, ki ga tožnika navajata za zamudo roka za vložitev pritožbe, opravičljiv skladno s citiranimi določbami 103. in 104. člena ZUP, je treba ugotoviti, da sta tožnika zamudila objektivni rok treh mesecev, ki se šteje od objektivne okoliščine - dneva zamude in ni odvisen od vednosti ali nevednosti predlagatelja. Glede na to, da sta tožnika prišla v zamudo s pretekom roka za vložitev pritožbe, to je s 14. 10. 2017, bi predlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko vložila v treh mesecih od tega dne, vendar je nesporno, da sta pritožbo s smiselnim predlogom za vrnitev v prejšnje stanje vložila (šele) 22. 11. 2018. To pomeni, da sta zamudila rok za predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Zaradi zamude tega roka pa vrnitve v prejšnje stanje ni mogoče predlagati (tretji odstavek 105. člena ZUP).

16. Po povedanem je odločitev organa o zavrženju njune pritožbe pravilna, zato je moralo sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrniti na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 17. Ker je bilo tožbo treba zavrniti iz prej navedenih razlogov, tožbenih navedb in navedb, ki jih je tožnik podal na naroku za glavno obravnavo 16. 2. 2021 in se nanašajo na višino komunalnega prispevka, sodišče ni presojalo po vsebini.

1 Glej: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, Kerševan E., str. 551, tč. 8.