Jedro

Kadar se toženec v predpisanem roku ne odzove na tožbo, se domneva, da priznava tožnikove dejanske navedbe. V takem primeru sodišče na podlagi prvega odstavka 318. člena ZPP brez obravnave z zamudno sodbo ugodi tožbenemu zahtevku, če so za njeno izdajo izpolnjeni določeni pogoji (pravilna vročitev tožbe v odgovor; tožbeni zahtevek, s katerim je dopustno razpolagati; sklepčnost tožbe; zatrjevana dejstva ne smejo nasprotovati predloženim dokazom in splošno znanim dejstvom).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženec plačati tožniku 5.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 4. 2020 dalje, pogodbene obresti v višini 583,56 EUR in zakonske obresti v višini 1.973,04 EUR z obrestmi od 3. 4. 2020 dalje ter mu povrniti 478,99 EUR pravdnih stroškov z obrestmi.

2. Toženec se pritožuje zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da predpisani zakonski pogoji za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni. Toženec je namreč odgovor na tožbo vložil 31. 8. 2020, kot izhaja iz dohodnega žiga, torej pravočasno, in ne 1. 9. 2020, kot je napačno ugotovilo sodišče. 3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da je v vložišču prišlo do pomote pri žigosanju toženčevega odgovora na tožbo. Tega je toženec v resnici vložil šele 1. 9. 2020, kar dokazuje žig na izvirniku odgovora. Sicer pa je tudi toženec sam v svojem odgovoru navedel datum 1. 9. 2020. 4. Toženec v repliki navaja, da je svojo vlogo oddal neposredno v vložišču sodišča 31. 8. 2020 v popoldanskih urah, med 14.30 in 16.00 uro. Tožnikova teza, da je administratorka pozabila premakniti datum na žigu, je povsem neverjetna. Toženec dvomi, da bi sodišče brez vednosti vlagatelja vloge samo popravljalo datum prejema vloge.

5. Tožnik v nadaljnji vlogi navaja, da gre v primeru pomote žigosanja z nepravilnim datumom za naključje, ki se je zgodilo stranki (tožencu), zato vztraja, da je bil odgovor na tožbo prepozen.

6. Pritožba je utemeljena.

7. Kadar se toženec v predpisanem roku ne odzove na tožbo, se domneva, da priznava tožnikove dejanske navedbe. V takem primeru sodišče na podlagi prvega odstavka 318. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) brez obravnave z zamudno sodbo ugodi tožbenemu zahtevku, če so za njeno izdajo izpolnjeni določeni pogoji (pravilna vročitev tožbe v odgovor; tožbeni zahtevek, s katerim je dopustno razpolagati; sklepčnost tožbe; zatrjevana dejstva ne smejo nasprotovati predloženim dokazom in splošno znanim dejstvom).

8. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, kdaj je bila tožba s pozivom k odgovoru nanjo vročena tožencu. Tudi ni sporno, da je toženčev rok za odgovor, upoštevaje prvi odstavek 277. člena ZPP, iztekel 31. 8. 2020. Vprašljiva, če ne že zmotna, pa je glede na pritožbene trditve ugotovitev izpodbijane sodbe, da je toženec ta rok zamudil, ker je odgovor vložil šele 1. 9. 2020. 9. Toženec je pritožbi priložil svoj izvod (kopijo) odgovora na tožbo, na katerem je žig sodišča z datumom 31. 8. 2020. Isti datum je bil odtisnjen na dohodnem žigu, s katerim je sodišče opremilo izvirnik odgovora na tožbo, vendar je bil prvotni dohodni žig nato prelepljen z nalepko, na kateri je odtisnjen nov dohodni žig z datumom 1. 9. 2020. Razlogi za to spremembo iz spisa niso razvidni. V spisu namreč ni nobenega uradnega zaznamka o morebitni tehnični napaki ali administrativni pomoti, ki bi se utegnila primeriti ob prejemu in žigosanju vloge.

10. Po navedenem obstajajo tehtni razlogi za dvom o tem, kdaj je toženec sodišču v resnici izročil svoj odgovor na tožbo. Ugotovitve izpodbijane sodbe, da se je to zgodilo šele 1. 9. 2020, ni mogoče preizkusiti. Če je bil toženčev odgovor na tožbo pravočasen, ni bilo zakonske podlage za izdajo zamudne sodbe. Sodba je torej obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

11. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi, sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Takšna odločitev ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, upoštevaje dosedanje trajanje postopka. Glede na naravo ugotovljene procesne kršitve je edino smotrno, da jo odpravi sodišče prve stopnje samo. V ta namen bo moralo izvesti ponujene dokaze (zaslišati administratorko v vložišču, ki je sprejela toženčev odgovor na tožbo, preveriti podatke v knjigi vpisov, kjer se beležijo prejete vloge, in pregledati posnetke varnostnih kamer v času, ko je toženec oddal svoj odgovor na tožbo). Šele nato bo lahko znova ocenilo, ali je toženec pravočasno odgovoril na tožbo, ali pa je rok za odgovor res zamudil. Pri tem ne bo odločilno, da je toženec v odgovoru na tožbo sam navedel datum 1. 9. 2020; bistveno je pač, kdaj je svoje pisanje izročil sodišču (prvi odstavek 112. člena ZPP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odvisna od končnega izida pravde, zato bo o njih odločalo sodišče prve stopnje (tretji odstavek 165. člena ZPP).