Jedro

Določba 3. točke drugega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev določa, da se med dohodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti štejejo le izplačila, ki jih prejme fizična oseba na podlagi zavarovanja za primer bolezni, poškodbe ali invalidnosti, katerega zakon, ki ureja zavarovalništvo, ne določa kot obvezno zavarovanje. Navedeno pomeni, da zavarovalnine, ki izhaja iz zavarovanja premoženja, ni mogoče šteti med občasne neperiodične dohodke na podlagi četrtega odstavka 23. člena ZSVarPre. Zavarovalnina, ki se nanaša na škodni dogodek zavarovanega premoženja prosilca, namreč pomeni le povrnitev škode, ki je nastala na premoženju prosilca, s katero se premoženje prosilca ni povečalo, niti se zaradi odprave škode ni povečal njegov dohodek.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. Bpp 356/2015-5 z dne 22. 6. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR-ov v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), ki jo je dne 10. 6. 2015 vložila tožeča stranka. V obrazložitvi navaja, da je tožeča stranka prošnjo za BPP vložila za pravdni postopek, zaradi dodelitve otroka v varstvo in zgojo, določitev stikov in preživnine, ki teče pri Okrožnem sodišču v Kopru pod opr. št. IV P 414/2014. Glede izpolnjevanja finančnega kriterija za dodelitev BPP tožena stranka v obrazložitvi navaja, da tožeča stranka ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev BPP po 13. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), saj ugotovljeni povprečni neto dohodki na družinskega člana znašajo 548,90 EUR in presegajo dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, to je 538,40 EUR.

2. Kot dohodke v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči je upoštevala osebni dohodek tožeče stranke v višini 3.022,43 EUR ter neperiodične dohodke v višini 445,25 EUR (prilivi zavarovalnice), ki jih je tožena stranka upoštevala v skladu z določbo 22. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) in sicer tako, da je upoštevala dohodke samo v višini med povprečno mesečno višino priložnostnega dohodka in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar znaša 41,72 EUR, ter otroški dodatek v višini 43,24 EUR mesečno, ki za obdobje treh mesecev znaša 129,72 EUR ter sorazmerni del regresa, ki ga je prejela tožeča stranka. Tožeča stranka se z izpodbijano odločbo ne strinja. Toženi stranki očita, da je med neperiodičen dohodek napačno štela zavarovalnino, ki je bila tožeči stranki izplačana zaradi poškodovanja strehe nadstreška, ki ga je poškodovala burja, ter prejete zavarovalnine zaradi poškodbe steklene jedilne mize, to pa niso neperiodični dohodki po ZSVarPre, ki se upoštevajo v dohodek. Plačilo je posledica škodnega dogodka, v kolikor do tega ne bi prišlo, ne bi prišlo do izplačila zavarovalnine, ki je namenjena in porabljena ravno za popravilo škode, o kateri višini prilaga dokaze. Nadalje ugovarja načinu izračuna presežka mesečnega povprečja neperiodičnega dohodka na podlagi 23. člena ZSVarPre. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi, zadevo vrne v ponovno odločanje ter ji povrne stroške tega postopka.

3. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I. izreka:

4. Tožba je utemeljena.

5. Po prvem odstavku 13. člena ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bo zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilcev (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (drugi odstavek 13. člena ZBPP). Osnovni znesek minimalnega dohodka določen v prvem odstavku 152. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju ZUJF) znaša 269,20 EUR, torej znaša dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka 538,40 EUR.

6. V zadevi je sporno, ali mesečni dohodek tožeče stranke oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega navedeni znesek.

7. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da naj bi tožeča stranka prejela neperiodične dohodke v višini 445,52 EUR. Iz izpodbijane odločbe in upravnega spisa pa ni mogoče ugotoviti narave upoštevanih občasnih neperiodičnih dohodkov. Iz določbe četrtega odstavka 23. člena ZSVarPre izhaja, da so neperiodični dohodki dohodki iz dediščine, daril, odškodnin, odpravnin, nagrad in drugi dohodki, ki jih je upravičenec prejel samo enkrat in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela. Glede na navedeno je obrazložitev izpodbijane odločbe tako pomanjkljiva, da se je ne da preizkusiti in je bilo že iz tega razloga potrebno izpodbijano odločbo tožene stranke odpraviti zaradi bistvene kršitve pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP).

8. V zvezi z ugovorom tožeče stranke pa sodišče dodaja, da zavarovalnine, upoštevaje določbe četrtega odstavka 23. člena ZSVarPre, ki se nanaša na upoštevanje zavarovalnine kot občasni neperiodični dohodek, ni mogoče šteti med občasne neperiodične dohodke toliko bolj upoštevaje določbo 3. točke drugega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS), ki določa, da se med dohodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti, štejejo le izplačila, ki jih prejme fizična oseba na podlagi zavarovanja za primer bolezni, poškodbe ali invalidnosti, katerega zakon, ki ureja zavarovalništvo, ne določa kot obvezno zavarovanje, to pa pomeni, da zavarovalnine, ki izhaja iz zavarovanja premoženja, ni mogoče šteti med občasne neperiodične dohodke na podlagi četrtega odstavka 23. člena ZSVarPre. Zavarovalnina, ki se nanaša na škodni dogodek zavarovanega premoženja prosilca, namreč pomeni le povrnitev škode, ki je nastala na premoženju prosilca, s katero se premoženje prosilca ni povečalo, niti se zaradi odprave škode ni povečal dohodek prosilca.

9. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo tožene stranke odpravilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek, v katerem bo morala tožena stranka ugotoviti naravo ugotovljenih neperiodičnih dohodkov tožeče stranke in v zadevi ponovno odločiti.

K točki II. izreka:

10. Če sodišče tožbi ugodi, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopala odvetniška pisarna, se ji prizna stroške v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika) z zahtevanim 22% DDV. Zakonske zamudne obresti stroška postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 229. člena Obligacijskega zakonika).