Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sklep Psp 176/2011

ECLI:SI:VDSS:2011:PSP.176.2011 Oddelek za socialne spore

invalidnost pravice na podlagi invalidnosti sodno varstvo vsebinsko odločanje o zahtevku absolutna bistvena kršitev določb postopka nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
Višje delovno in socialno sodišče
25. avgust 2011
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Razlogi sodbe govorijo o tem, da je sodišče odločalo o zahtevku tožnika za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost, izrek pa govori o odmeri nadomestila za invalidnost in tako nasprotuje razlogom sodbe. Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.

Izrek

Pritožbi tožnika in toženca se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi toženke z dne 10. 11. 2008 in z dne 4. 6. 2008, tožnika razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu od 22. 4. 2008 dalje priznalo pravico do dela s krajšim delovnim časom po štiri ure dnevno na delu, ki je fizično lažje, brez dvigovanja bremen nad 8 kg, brez dolgotrajnih prisilnih drž telesa, v ugodnih klimatskih pogojih in z možnostjo dietne prehrane, s tem, da o pravici in višini delne invalidske pokojnine odloči toženka s posebno odločbo v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe. Zahtevek tožnika, da se mu odmeri nadomestilo za invalidnost od 22. 4. 2008 dalje je zavrnilo. Tožnik je napotilo, da se je dolžan prijaviti pri pristojnem Zavodu RS za zaposlovanje v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe in da je toženec dolžan tožniku v roku 8 dni povrniti stroške postopka v višini 853,84 EUR.

Zoper 1., 2., 3., 5. in 6. točko izreka se pritožuje tožena stranka, zoper del 3. točke izreka in zoper 4. točko izreka se pritožuje tožnik.

Toženka se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in meni, da sodišče odločilnih dejstev ni ugotavljalo, saj ni ugotovilo dejstva pretežnosti zavarovanja, kar je pogoj za priznanje pravic na podlagi III. kategorije invalidnosti, glede na 8. odstavek 34. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1; Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami) in je tako odločilo brez ugotovljene materialno-pravne podlage za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Sodišče bi navedeni pogoj moralo ugotoviti tudi na podlagi 61. in 62. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004). Sodišče svoje odločitve glede izpolnjevanja pogojev za priznanje pravici z invalidskega zavarovanja ni obrazložilo in je tako podana tudi absolutna kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), saj sodba sodišča ne vsebuje razlogov glede pogojev za priznanje pravice na podlagi III. kategorije invalidnosti niti ni sodišče navedlo razlogov za zavrnitev dokaznega predloga toženke z zadnjega naroka za glavno obravnavo. Glede navedbe v razlogih sodbe o priznani pravici do invalidnine za telesno okvaro, pa toženka pripominja, da pravica do invalidnine ni pravica, iz katere bi izhajale pravice iz invalidskega zavarovanja in tudi ne gre za dejstvo, ki bi lahko bil pogoj ali predpostavka za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, tako, da navedbe v razlogih glede pravice do invalidnine za telesno okvaro, ne predstavljajo podlage za odločitev v zadevi, kot tudi ne gre za razlog v zvezi z odločilnimi dejstvi v tej zadevi. Toženka nadalje meni, da pri tožniku invalidnost ni podana, saj tožnik že ob nastopu dela na delovnem mestu skladiščnik za navedeno delo ni bil zmožen.

Tožnik v odgovoru na pritožbo toženke navaja, da v kolikor je bila toženka mnenja, da tožnik ne izpolnjuje pogoja pretežnosti zavarovanja po 8. odstavku 34. člena ZPIZ-1, bi to morala sama zatrjevati in dokazati. Iz samega besedila citirane določbe izhaja, da ta predstavlja izjemo od splošnega pravila in je tako dokazno breme glede pretežnosti zavarovanja za ožji obseg pravic na strani toženke. Toženka to ni zatrjevala, saj je zgolj predložila izpisek iz matične evidence za tožnika glede zavarovalne podlage za posamezno obdobje, iz katerega pa ne izhaja, ali je bil tožnik zavarovan za ožji obseg pravic in je navedeno izpostavila šele na glavni obravnavi dne 8. 3. 2011, ko je s svojimi navedbami že bila prekludirana. Sklicevanje toženke na 61. in 62. člen ZDSS-1 je brezpredmetno. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Tožnik izpodbija sodbo sodišča prve stopnje v 3. točki izreka glede pravice do delne invalidske pokojnine in v 4. točki glede pravice do nadomestila za invalidnost, iz vseh pritožbenih razlogov in meni, da bi sodišče moralo samo odločiti glede pravice do delne invalidske pokojnine, saj to ni povezano z dolgotrajnostjo postopka in z nesorazmernimi težavami, saj je sodišče imelo na razpolago vse podatke, ki omogočajo odločitev glede pravice. Tožnik pa je izpolnjeval vse splošne pogoje za pridobitev pravice na podlagi invalidnosti po 66. in 93. členu ZPIZ-1. Tožnik se strinja, da bi bilo dolgotrajno in težko, če bi sodišče odločalo o višini njegove delne pokojnine, ker je potrebno upoštevati pokojninsko osnovo za celotno obdobje zavarovanja. Sklicuje se na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS in sicer na judikata – sodbi VIII Ips 276/2006 in VIII Ips 523/2008. Nadalje meni, da je sodišče preuranjeno zavrnilo zahtevek za priznanje nadomestila za invalidnost, saj v kolikor tožniku ne bo priznana pravica do delne invalidske pokojnine, ima tožnik v skladu s 94. členom ZPIZ-1 še vedno pravico do nadomestila za invalidnost kot invalid III. kategorije invalidnosti, ki ni sposoben več opravljati dela na delovnem mestu, na katerega je razporejen. Priglaša pritožbene stroške.

Toženka je v odgovoru na pritožbo tožnika predlagala, da se pritožba tožnika v celoti zavrne kot neutemeljena, saj meni, da bi sodišče tudi v tem primeru moralo ugotavljati pretežnost zavarovanja za širši oziroma za ožji obseg pravic, kar je glede na 34. člen ZPIZ-1 pogoj za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja iz naslova III. kategorije in invalidnosti. Glede prekluzije meni, da bi sodišče, v kolikor je odločilo o pravici, moralo vsa odločilna dejstva, ki so pogoj za priznanje pravice, ugotoviti samo glede na 61. in tudi 62. člen ZDSS-1, saj je vsebina socialnega spora drugačna od povsem civilnega spora. Sodišče tudi ni ugotavljalo odločilnega dejstva o pogoju prijave tožnika pri Zavodu za zaposlovanje, kar je eden izmed pogojev iz 97. člena ZPIZ-1. Pritožbi sta utemeljeni.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena ZDSS-1 in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da so upravičene pritožbene navedbe toženke, da sodbe ni mogoče preizkusiti, ker sodišče svoje odločitve glede izpolnjevanja pogojev za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja ni obrazložilo in je tako podana absolutna kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Prav ima pritožba, ko sodišču prve stopnje očita, da je podana absolutna kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Navedena kršitev je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. V skladu z 8. točko 34. člena ZPIZ-1 zavarovanec oziroma upokojenec, ki je pretežni del skupnega obveznega zavarovanja do pridobitve pravice do pokojnine dosegel v zavarovanju za ožji obseg pravic, nima pravic do delne pokojnine, odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove, do odpravnine in oskrbnine, do varstvenega dodatka, do dodatka za pomoč in postrežbo, do invalidnine, do pravic za primer invalidnostim, razen do invalidske pokojnine in do dodatka za rekreacijo. Ko je sodišče odločalo o invalidnosti tožnika in o njegovih pravicah, bi bilo dolžno odločilna dejstva glede priznanja pravic samo ugotoviti. Toženka je že v odgovoru na tožbo na strani 3 (list. št. 8) navedla, da je tožnik v obdobju od 16. 2. 1992 do 26. 3. 2007 bil prostovoljno vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar izhaja iz priloženega izpiska, narejenega na podlagi podatkov iz matične evidence (to pomeni šifra dobe „52“), na kar je opozorila tudi na prvem naroku za glavno obravnavo dne 20. 9. 2010 in je to razvidno iz zapisnika z glavne obravnave (list. št. 16), kakor tudi na zadnji glavni obravnavi dne 8. 3. 2011 (list. št. 41). V zvezi s tem sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in je tako ni mogoče preizkusiti.

Enako je tudi glede odločitve sodišča pod točko 4 izreka, s katerim je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se mu odmeri nadomestilo za invalidnost od 22. 4. 2008 dalje, v obrazložitvi pa navaja (stran 5 sodbe, 3. odstavek), da je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim tožnik zahteva priznanje pravice do nadomestila za invalidnost in pri tem povzema navedbe toženca v pripravljalni vlogi z dne 3. 1. 2011, da ta pravica obstoji zgolj v primeru zmožnosti za delo s polnim delovnim časom na drugem delu, ob izpolnjevanju določenih pogojev. V obrazložitvi torej sodišče obrazlaga, da je zavrnilo priznanje pravice do nadomestila za invalidnost, v izreku pa navede, da je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se mu odmeri nadomestilo za invalidnost. Razlogi sodbe govorijo torej o tem, da je sodišče odločalo o zahtevku tožnika o pravici do nadomestila za invalidnost, izrek sam pa govori o odmeri nadomestila za invalidnost in tako nasprotuje razlogom sodbe.

Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku ugotavljati, kolikšen del zavarovanja je tožnik dosegel v zavarovanju za ožji obseg pravic in v kolikor bo ugotovilo, da je tožnik pretežni del skupnega obveznega zavarovanja dosegel v zavarovanju za ožji obseg pravic, bo moralo upoštevati 8. točko 34. člena ZPIZ-1. V kolikor bo sodišče ugotovilo, da je tožnik pretežni del skupnega obveznega zavarovanja do pridobitve pravice dosegel v zavarovanju za širši obseg pravic, pa bo moralo samo odločiti o pravici sami, eventuelno odmero pa naložiti toženki. V zvezi s tem se pritožbeno sodišče strinja s pritožbenimi navedbami tožnika, da je odločanje o sami pravici predvideno kot pravilo, ki ga je sodišče prve stopnje dolžno spoštovat. Tudi v zadevi Psp 743/2008 z dne 1. 4. 2009, ki jo citira sodišče prve stopnje, je navedeno, da je ugotavljanje okoliščin in dejstev, potrebnih za odmero in izplačevanje delne invalidske pokojnine dolgotrajno in povezano z nesorazmernimi težavami.

Procesnih napak, ki so bile storjene pred sodiščem prve stopnje, ni mogoče odpraviti v postopku pred pritožbenim sodiščem.

V skladu s 3. točko 165. člena ZPP je odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom pridržana za končno odločbo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia