Jedro

Tožeča stranka je zahtevala izplačilo za površine kmetijskih zemljišč, na katerih nima pravice uporabe. Zato je tožena stranka te površine GERK-ov pravilno opredelila kot čezmerno prijavljeno površino in zahtevek za izravnalno plačilo pomoči utemeljeno zavrnila. Za upravičenost do izravnalnih plačil je bistvena površina GERK-ov kmetijskega gospodarstva, vpisana v RKG, in ne površina zemljišč, ki jih tožeča stranka dejansko obdeluje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja zavrnila zahtevek tožeče stranke za ukrep izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD- druga dejavnost) za leto 2012, ker je bila prijavljena površina zemljišč v zahtevku OMD na obrazcu D večja od ugotovljene površine zemljišč v zahtevku OMD. Odločeno je bilo tudi, da se bodo pomoči v naslednjih treh letih zaradi preveč prijavljenih površin znižale za 2.583,01 EUR.

Navedeno odločitev je v pritožbenem postopku potrdilo tudi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje s svojo odločbo št. 33101-20/2013/2 z dne 25. 4. 2014. V obrazložitvi ugotavlja, da je tožeča stranka v zbirni vlogi skupaj z obrazcem „D-prijava površin in kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino“ uveljavljala zahtevek OMD na površini 23,78 ha. Pogoji za pridobitev izravnalnega plačila so določeni v 10. členu Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010-2013 (Uredba KOP). Upravičenci pridobijo plačilo za ukrep OMD za kmetijska zemljišča v uporabi, za katera vlagajo zahtevek pod določenimi pogoji; med drugim se mora upravičenec zavezati, da bo opravljal kmetijsko dejavnost na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost še najmanj 5 let od prejema prvega izravnalnega plačila za ta namen. Površina zemljišča, ki je v tekočem letu vključena v ukrep OMD je površina zemljišča, ki je za tekoče leto ugotovljena z administrativno kontrolo velikosti površine oz. s kontrolo velikosti površine na kraju samem. Skladno z drugim členom Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2012 (Uredba) je kmetijsko zemljišče orno zemljišče iz točke (a) 2. člena Uredbe 1120/2009/ES in pomeni kmetijsko zemljišče v uporabi kmetijskega gospodarstva (KZU), ki ga nosilec tega gospodarstva prijavi v register kmetijskih gospodarstev (RKG) kot GERK s tam navedenim vrstami dejanske rabe. Upravni organ prve stopnje navzkrižno preverjanje iz 28. člena Uredbe 1122/2009/ES administrativne kontrole za ukrepe osi 2 iz predpisa, ki ureja ukrepe osi 2 iz 11. člena Uredbe 65/2011/EU, in administrativne kontrole posebnih podpor iz 29. člena Uredbe 1122/2009/ES izvaja tako, da preverja podatke iz vlog glede na podatke iz podatkovnih zbirk ministrstva in drugih državni organov in sicer podatke o zemljiščih in trajnih nasadih glede na podatke o GERK-ih iz RKG-ja. V sedmem odstavku 8. člena Uredbe pa je določeno, da se v skladu s predpisih iz drugega in tretjega odstavka 1. člena Uredbe za ukrepe kmetijske politike za leto 2012 upoštevajo podatki o GERK-ih za KZU, ki jih agencija na stanje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge prenese iz RKG v svoji informacijski sistem v skladu s poenostavitvami postopkov iz drugega in ob upoštevanju prvega odstavka 20. člena Uredbe 1122/2009/ES.

Prvostopni organ je dne 21. 6. 2012 s strani Upravne enote Lenart prejel odločbo v zadevi vpisa grafičnih enot rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva na KMG-MID 100210486, št. 330-965/2011/11 z dne 13. 6. 2011, s katero je bilo odločeno, da se GERK-i z identifikacijskimi številkami ... v celoti izbrišejo iz kmetijskega gospodarstva KMG-MID ..., katerega nosilec je tožeča stranka. Tožeča stranka je citirano odločitev izpodbijala s pritožbo, ki je bila zavrnjena, nato pa tudi s tožbo v upravnem sporu, ta pa je bila s sodbo št. II U 280/2012-17 z dne 15. 5. 2013 zavrnjena. Odločitev o izbrisu navedenih GERK-ov iz RKG je tako pravnomočna. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev v prvem odstavku 7 točke 2. člena določa, da so zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva, zemljišča, za katere ima nosilec kmetijskega gospodarstva pravico do uporabe. Pravico do uporabe ima nosilec, ki je lastnik ali zakupnik zemljišča oz. ima za uporabo zemljišča pridobljeno soglasje vseh lastnikov oz. solastnikov zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč. Vlagatelj zahtevka za izplačilo na površino mora izpolnjevati vse predpisane pogoje na tistih zemljiščih, na katerih je na obrazcu D uveljavljal zadevni zahtevek. Iz zbranih podatkov je razvidno, da tožeča stranka zaradi izbrisa navedenih GERK-ov iz RKG ni upravičena do plačil na površino na teh GERK-ih, saj za ta zemljišča nima pravice uporabe, ker so bili navedeni GERK-i izbrisani iz njenega kmetijskega gospodarstva. Zadevno površino GERK-ov na skupni površini 22,47 ha je tako treba opredeliti kot čezmerno prijavljeno površino, za katero se zahtevki zavrnejo in katera je podlaga za znižanja in izključitve. Skladno z 32. členom Uredbe se za ugotovitve v zvezi z upravičenostjo in uporabo znižanj in izključitev pri čezmernih prijavah uporabljajo določbe 56. do 58. člena Uredbe iz 122/2009/ES, določbe 16. do 18. člena Uredbe 65/2011/EU in določbe tega člena. 16. člen Uredbe 65/2011/EU določa sledeče: v primeru iz drugega pododstavka odstavka 3 se pomoč izračuna na podlagi ugotovljene površine, zmanjšane za dvakratno ugotovljeno razliko, če je ta razlika večja od 3 % ali 2 ha, vendar ne večja od 20 % ugotovljene površine. Če je razlika več kot 20 % ugotovljene površine, se za zadevno skupino posevkov ne dodeli nobena pomoč. Če je razlika večja od 50 %, upravičenec prav tako ne prejme pomoči v znesku, ki ustreza razliki med površino, pri javljeno zahtevku za plačilo in ugotovljeno površino. Tožeča stranka je zahtevek OMD prijavila na površini 23,78 ha, ugotovljena neupravičena površina znaša 22,47 ha in površina, ki izpolnjuje predpisane pogoje za izplačilo znaša 0 ha. Nepravilnosti tako znašajo več kot 50 % ugotovljene površine, zato je prvostopni organ pravilno v celoti zavrnil zahtevek OMD in posledično pravilno odločil tudi o znižanju plačil v naslednjih treh subvencijskih letih. Ker je tožeča stranka na obrazcu D prijavila tudi nekmetijske površine, se zahtevek v delu, ki presega ugotovljeno neupravičeno površino (22,47 ha) zavrne.

Tožeča stranka nasprotuje tej odločitvi ter vlaga tožbo v upravnem sporu. Navaja, da je ugotovitev tožene stranke, da je tožeča stranka prijavila večjo površino zemljišč v zahtevku OMD na obrazcu D, kot znaša dejanska površina, nepravilna. Tožeča stranka uporablja pri kmetijski proizvodnji - reji živin vsa zemljišča, ki jih je vpisala v obrazec D. Sicer po zemljiško knjižnih podatkih ni lastnica do celote vseh na D obrazcu vpisanih zemljišč, vendar pa se pravica do uporabe ne more in ne sme enačiti z lastninsko pravico na nepremičninah, na katerih tožeča stranka kot nosilec KMG-MID 100210486 opravlja kmetijsko dejavnost. Tožena stranka bi se z ogledom zlahka prepričala, da tožeča stranka dejansko uporablja za proizvodnjo vse površine, ki jih je navedla v obrazcu D. Zato je izpodbijana odločitev nezakonita, saj temelji na zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju in zmotni uporabi materialnega prava. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi izrecno sklicuje na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Tožeča stranka zato tudi s tožbenimi navedbami ne more biti uspešna.

Pogoji za pridobitev izravnalnega plačila so določeni v 10. členu Uredbe KOP in sicer upravičenci lahko pridobijo plačilo za ukrepe OMD-ja za kmetijska zemljišča v uporabi (KZU). Skladno z 2. členom Uredbe pomeni KZU zemljišče kmetijskega gospodarstva, ki ga nosilec tega gospodarstva prijavi v register kmetijskih gospodarstev (RKG) kot GERK. V skladu s predpisi iz drugega in tretjega odstavka 1. člena Uredbe se za ukrepe kmetijske politike za leto 2012 kot KZU upoštevajo podatki o GERK-ih prijavljenih v RKG, ki jih agencija na stanje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge prenese iz RKG v svoj informacijski sistem v skladu s poenostavitvami postopkov iz drugega in ob upoštevanju prvega odstavka 20. člena Uredbe 1122/2009/ES. Glede na podatke predloženega upravnega spisa, ki jim tožeča stranka v tožbi ne ugovarja, je bila z odločbo Upravne enote Lenart št. 330-965/2011/11 z dne 13. 6. 2011 sprejeta pravnomočna odločitev, da se v odločbi navedeni GERK-i izbrišejo iz tožnikovega kmetijskega gospodarstva (KMG-MID ...). Ker gre za GERK-e v površini 22,47 ha, ki jih je tožeča stranka prijavila v zahtevku OMD, na njih pa po navedenem nima pravice uporabe, je tožena stranka to sporno površino GERK-ov popolnoma utemeljeno opredelila kot čezmerno prijavljeno površino in zahtevek za izravnalno plačilo pomoči utemeljeno zavrnila. Za upravičenost do izravnalnih plačil za OMD je bistvena površina GERK-ov kmetijskega gospodarstva (katerega nosilec je tožeča stranka) vpisana v RKG in ne površina zemljišč (GERK-ov), ki jih tožeča stranka dejansko obdeluje.

Glede na obrazloženo je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.