Jedro

Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu, da četudi odvzem mopeda v konkretnem primeru pomeni poseg v lastninsko pravico osebe, ki ni storilec prekrška, zmanjšanje stopnje ogroženosti varnosti v prometu, s tem pa tudi zdravja in življenja ljudi, ki jo bo mogoče doseči z odvzemom vozila, pretehta nad posegom v lastninsko pravico.

Ne le, da lastnik po dvakratnem zasegu mopeda ni poskrbel za to, da bi ga vrnil v prvotno stanje in poskrbel za to, da bi bil moped izpraven in se z njim prekrški več ne bi ponavljali, ampak tokrat izmerjena najvišja hitrost mopeda, torej 94 km/h, celo presega hitrost, ki je bila izmerjena na prvem izrednem tehničnem pregledu (ko je bil moped prav tako zasežen zaradi presega najvišje dovoljene konstrukcijske hitrosti). Nadalje pa pritožbeno sodišče meni, da je prvostopenjsko sodišče v razlogih sklepapravilno utemeljilo razlog zagotavljanja varnosti v prometu ter razlog varovanja življenja in zdravja ljudi, ki v konkretnem primeru narekuje, da je potrebno odvzeti predmet, čeprav ni last mladoletnika samega, temveč njegovega očima.

Izrek

I.Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Pritožnik je dolžan plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR (trideset eurov) v 15 (petnajstih) dneh po prejemu poziva za plačilo sodne takse, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je mladoletnemu A. A. zaradi prekrška po šestem odstavku 18. člena Zakona o motornih vozilih (ZMV-1), na podlagi 35. člena ZP-1 izreklo vzgojni ukrep ukor (točka I izreka). Ugodilo je predlogu za izrek stranske sankcije in je moped znamke Piaggio, tip ..., VIN številke ... last B. B. (očima mladoletnika), odvzelo, po pravnomočnosti tega sklepa pa bo sodišče odredilo njegovo uničenje (točka II izreka). Odločilo je še, da stroški postopka bremenijo proračun (točka III izreka).

2.Zoper tako odločitev se pritožuje zagovornik lastnika mopeda, B. B., pri čemer sklep izpodbija v II. točki izreka, ki se nanaša na odvzem in uničenje motornega vozila (mopeda). Uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve materialnih določb ZP-1 in bistvenih kršitev določb postopka o prekršku. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da se stranska sankcija odvzema in uničenja mopeda ne določi in ne izreče, ampak se odvzeti moped vrne lastniku B. B., podredno pa, da izpodbijani sklep v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo v tem delu prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Drži, kar poudari pritožnik v pritožbi, in sicer, da gre pri odvzemu predmetov za trajni odvzem možnosti dejanskega razpolaganja s predmetom in pravne upravičenosti do predmeta, torej ta ukrep posega v človekovo pravico do zasebne lastnine, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave RS. Odvzem predmetov je zato dopusten samo ob upo
61tevanju ustavnih pogojev za poseg v
0lovekove pravice in temeljne svobo1ine. Odvzem predmeta je stranska sankcija, ki je le fakultativno predpisana, zato mora biti sodi11e pri izreku te stranske sankcije toliko bolj previdno pri tehtanju, ali so podane okoli1ine za izrek stranske sankcije in 1e zlasti v primeru odvzema po drugem odstavku 25. lena ZP-1, ko se posega v lastninsko pravico osebe, ki ni storilec prekr1ka; presoditi mora okoli1ine, v katerih je bil prekr1ek storjen, in opraviti test sorazmernosti med posegom v lastninsko pravico kot ustavno zagotovljeno kategorijo in pravico drugih udeleeencev do varnega prometa (tako tudi pritoeben izpostavljena sodba VSL, PRp 6/2016).

5.Vendar pa pritobeno sodi11e pritrjuje prvostopenjskemu, da etudi odvzem mopeda v konkretnem primeru pomeni poseg v lastninsko pravico osebe, ki ni storilec prekr1ka, zmanj1anje stopnje ogroeenosti varnosti v prometu, s tem pa tudi zdravja in ivljenja ljudi, ki jo bo mogoe dosei z odvzemom vozila, pretehta nad posegom v lastninsko pravico. Iz razlogov obrazloitve izpodbijanega sklepa o prekr1ku in glede na izvedene dokaze namre ni nobenega dvoma, da je bilo sporno vozilo, moped znamke Piaggio, tip ..., last B. B., uporabljeno pri sedaj obravnavanem prekr1ku, ki ga je storil A. A.. Kot izhaja iz obrazloitve izpodbijanega sklepa (na str. 4), pa je bil isti moped predhodno e kar dvakrat zaseen, in sicer v zadevi PR 884/2023 mladoletniku A. A., saj je vozil brez veljavnega vozni1kega dovoljenja, v drugem postopku PR 121/2025 pa sicer drugemu mladoletniku (C. C.), saj naj bi presegal najvi1jo dovoljeno hitrost. V obeh primerih pa je bil vrnjen lastniku. Slednji oitno ni v niemer poskrbel za varnost prometa oz. za to, da se s predmetnim mopedom prekr1ki ve ne bi ponovili, saj je mladoletnik A. A. s prav tem mopedom ponovno storil sedaj obravnavani prekr1ek. Kot je pravilno poudarilo prvostopenjsko sodi11e tako ni mogoe mimo dejstva, da gre za moped, ki je bil predelan in je bila na izrednem tehninem pregledu ugotovljena hitrost mopeda, ki gre kar 94 km/h, kar je nevarno in moped ni narejen in opremljen za tak1no hitrost, saj najveja konstrukcijsko doloena hitrost ne bi smela presegati 45 km/h (zapisnik o izrednem tehninem pregledu, priloga A211 spisa), zaradi esar je pravilno zakljuilo, da vozilo ni varno niti za voznika niti za druge udeleeence v cestnem prometu, poleg tega gre za teje vrste prekr1ek in je potrebno zagotoviti zavarovanje dobrin, ki jih varuje zakon, to je varnost v cestnem prometu. Ne le, da lastnik po dvakratnem zasegu mopeda ni poskrbel za to, da bi ga vrnil v prvotno stanje in poskrbel za to, da bi bil moped izpraven in se z njim prekr1ki ve ne bi ponavljali, ampak tokrat izmerjena najvi1ja hitrost mopeda, torej 94 km/h, celo presega hitrost, ki je bila izmerjena na prvem izrednem tehninem pregledu (ko je bil moped prav tako zaseen zaradi presega najvi1je dovoljene konstrukcijske hitrosti). Nadalje pa pritobeno sodi11e meni, da je prvostopenjsko sodi11e v razlogih sklepa (strani 4-5) pravilno utemeljilo razlog zagotavljanja varnosti v prometu ter razlog varovanja ivljenja in zdravja ljudi, ki v konkretnem primeru narekuje, da je potrebno odvzeti predmet, eprav ni last mladoletnika samega, temve njegovega oima.

6.Vsled vsega navedenega je prvostopenjsko sodi11e ustrezno pojasnilo, da vse navedeno kae na nevarnost, da bo mladoletni storilec prekr1ke ponavljal prav s pritonikovim vozilom. Presoja verjetnosti, da bo predmet ponovno uporabljen za storitev prekr1ka, pa je po oceni drugostopenjskega sodi11a posebej skrbna, kot to narekuje tudi praksa Ustavnega sodi11a (Up-431/17-17, z dne 5. 11. 2020). Odvzem pritonikovega vozila je nedvomno v razumni povezavi s prepreevanjem storileve udelebe z vozilom v cestnem prometu in je torej primeren ukrep za zmanj1evanje storileve ponovitvene nevarnosti.

7.Tovrstnih zaključkov pa ne omajejo niti navedbe pritonika, ki zatrjuje, da unienje mopeda ni nujen ukrep, saj je cilj mogoe zagotoviti z bistveno blajim, cenovno ugodnim in manj invazivnim ukrepom, in sicer z odpravo predelave ali namestitvijo blokade. Pritobeno sodi11e namre ne more verjeti obljubam pritonika, da bo moped preuredil tako, da bo izpraven, upo1tevaje, da tega e predhodno ni storil, etudi mu je bil predhodno e dvakrat zaseen (enkrat ravno zaradi prekoraitve hitrosti). Malo verjetno je torej, da bi bilo v bodoe drugae ter pritonikova obljuba ne predstavlja nobenega zagotovila, da se torej mladoletnik (ali kdo drug) ne bi ponovno vozil in ponovno predelal mopeda, tudi, e bi lastnik poskrbel za vzpostavitev mopeda v pre1nje stanje. To pa bi za lastnika vendarle predstavljalo stro1ke, etudi sam zatrjuje, da bi bili nizki (ocenjuje, da bi bili med 100-300 EUR, kar naj bi bilo po pritonikovi oceni 10x manj od vrednosti mopeda). Tudi pritobene navedbe o vrednosti mopeda (po oceni pritonika naj bi bil vreden 2.500 EUR) ne prepriajo v zakljuek, da bi bil odvzem mopeda in njegovo unienje nesorazmeren ukrep, upo1tevaje, da kljub zatrjevanim nijim stro1kom odprave predelave ali namestitev blokade, tega oitno ni pripravljen storiti, glede na to, da mu je bil v preteklosti moped e zaseen (med drugim) ravno zaradi prekoraitve hitrosti. Pritobene navedbe v smeri, da se tako lastniku povzroa prekomerna premoenska 1koda, tako ne morejo biti uspe1ne in ne pripeljejo do zakljuka, da je odvzem mopeda iz tega razloga nesorazmeren. Pritobeno sodi11e zato meni, da je bila utemeljeno izreena stranska sankcija odvzema motornega vozila in je pravilna tudi odloitev glede nadaljnje usode odvzetega predmeta (unienje), saj je to edini primeren ukrep iz razlogov, ki jih je navedlo e prvostopno sodi11e v obrazloitvi izpodbijanega sklepa o prekr1ku. Odvzem predmeta je tako v konkretnem primeru primerno in nujno sredstvo za varstvo ogroene dobrine, priakovani uinki zavarovanja ogroene dobrine, do katerih bo pri1lo zaradi odvzema predmeta, pa odtehtajo poseg v pravico lastnika mopeda do zasebne lastnine. Na tovrstno presojo pa ne more vplivati niti pav1alno sklicevanje pritonika na Pravilnik o tehninih pregledih motornih in priklonih vozil ter na Uredbo 2018/858 o odobritvi tipa vozil.

8.Glede na navedeno je pritobeno sodi11e po dolobah tretjega odstavka 163. lena ZP-1 zavrnilo pritobo lastnika odvzetega predmeta in je potrdilo sklep sodi11e prve stopnje.

9.Na podlagi dolobil drugega odstavka 147. lena ZP-1 je pritobeno sodi11e pritoniku naloilo 1e plailo sodne takse za pritobeni postopek, ker s pritobo ni uspel. Za odloanje o pritobi lastnika predmeta glede izreka o odvzemu predmetov Zakon o sodnih taksah (ZST-1) v tar. 1t. 8406 predvideva takso v znesku 30,00 EUR in v tak1ni vi1ini jo je pritobeno sodi11e pritoniku naloilo v plailo, pri emer mora takso plaati v roku 15 dni po prejemu poziva za plailo sodne takse, sicer se bo znesek prisilno izterjal.

-------------------------------

1Da pomeni odvzem predmetov v prekr1kovnem in kazenskem postopku poseg v pravico iz 33. lena Ustave, je Ustavno sodi11e presodilo e v odlobah 1t. Up-106/96 z dne 10. 7. 1997 (OdlUS VI, 185), 13. toka obrazloitve, 1t. Up-7/98 z dne 30. 9. 1998 (OdlUS VII, 233), 6. toka obrazloitve, in 1t. U-I-186/09, Up-878/09 z dne 28. 9. 2011 (Uradni list RS, 1t. 85/11, in OdlUS XIX, 25), 15. toka obrazloitve.