Jedro

Kljub sklepu sodišča, da se glavna obravnava odloži, da bi se obtožencu na glavni obravnavi zagotovilo tolmačenje v bosanski jezik, ne zagovornik ne obtoženec, ki je izrecno želel tolmačenje na glavni obravnavi, v nadaljevanju glede postopanja s predlogom okrožne državne tožilke za odreditev pripora in izjave o tem predlogu, nista zahtevala prisotnosti sodnega tolmača ali dodatnega časa, da se na drug način zagotovi obtožencu pravica do uporabe lastnega jezika (npr. s prevodom in podajo izjave v njegovem lastnem jeziku bodisi na zapisnik ali pisno). Poleg tega je obtoženec, ki je ves čas predhodnega postopka s sodiščem komuniciral brez tolmača, na vprašanje predsednice senata tudi sam (ne le po zagovorniku) zavzel stališče do predloga tožilstva ravno glede okoliščine, ki jo izpostavlja zagovornik v pritožbi, pri čemer ni nasprotoval, da se o tem vprašanju na sodišču izjavlja brez pomoči sodnega tolmača. Uveljavljanje domnevne kršitve pravice do jezika šele v pritožbi se glede na opisane dejanske okoliščine konkretnega primera pokaže kot možna zloraba procesnih pravic, kar pa je skladno z določbo 15. člena ZKP sodišče dolžno onemogočati.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je Okrožno sodišče v Novem mestu zoper obtoženca v fazi glavne obravnave odredilo pripor iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

2.Zoper sklep se je pravočasno pritožil zagovornik, ki uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka s predlogom, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in napadeni sklep spremeni tako, da predlog državnega tožilca za odreditev pripora zavrne in obdolženega A. A. izpusti na prostost.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Zagovornik v pritožbi zatrjuje, da je bila v postopku odločanja o predlogu tožilstva za odreditev pripora obtožencu kršena pravica do uporabe lastnega jezika. Obtoženec je v prisotnosti zagovornika neposredno ob otvoritvi glavne obravnave uveljavljal pravico do zagovora v navzočnosti sodnega tolmača za bosanski jezik. Sodišče pa je v nadaljevanju obdolženca prikrajšalo za pravico do uporabe lastnega jezika, saj je bilo po uveljavljanju zahteve po sodnem tolmaču na glavni obravnavi obdolžencu v posledici navedene kršitve iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP onemogočeno izkazati okoliščine, da ni begosumen in odgovoriti na vprašanje ali se ima ne glede na iztek zaporne kazni namen udeležiti zdravljenja pri specialistu in kako bo to financiral, pri čemer je sodišče obstoj pripornega razloga begosumnosti utemeljilo z navedbo, da ni uspel izkazati, da se bo v nadaljevanju zdravljenja sploh udeležil in ali bo morebitne stroške zdravstvene storitve morebiti plačal sam. Glavna obravnava je kljub zahtevi obdolženca po sodnem tolmaču naprej potekala brez sodnega tolmača za bosanski jezik.

Iz spisa izhajajo naslednja pravno pomembna dejstva:

- obtoženec se je na zaslišanju v fazi preiskave 8. 3. 2023 (list. št. 11) izrecno odpovedal tolmačenju v bosanski jezik, postopek je tekel v slovenskem jeziku;

- obtoženec se je tudi na predobravnavnem naroku 10. 5. 2024 (list. št. 77) v navzočnosti zagovornika izrecno odpovedal pravici do tolmača in izjavil, da razume slovenski jezik, narok vključno z izjavami obtoženca je potekal v slovenskem jeziku;

- ob oklicu naroka za glavno obravnavo 4. 6. 2024 (list. št. 85) je obtoženec v navzočnosti zagovornika prvič v tem postopku izjavil, da se želi na glavni obravnavi zagovarjati v navzočnosti sodnega tolmača za bosanski jezik, ker ne razume in ne govori dobro slovenskega jezika, po predočenju predsednice, da je tako zaslišan v preiskavi kot na predobravnavnem naroku izrecno izjavil, da razume slovenski jezik in se odpoveduje pravici do tolmača, je obtoženec povedal, da sicer govorno jezik toliko razume, vendar pa slovenskega jezika ne zna sam govoriti dobro in želi, da je na glavni obravnavi prisoten tolmač;

- predsednica senata je sklenila, da se glavna obravnava preloži na določen datum pri čemer bo obtožencu zagotovljena pravica do tolmača za bosanski jezik;

- v nadaljevanju je na istem zasedanju senata 4. 6. 2024 tožilka podala obrazložen predlog za odreditev pripora, na katerega sta takoj na zapisnik vsebinsko odgovorila tako zagovornik kot tudi obtoženec očitno v slovenskem jeziku, pri tem pa se je tudi obtoženec opredelil ravno v povezavi z vprašanjem načrtovanega specialističnega zdravljenja v R Sloveniji, sodišče pa je o predlogu tožilstva v nadaljevanju odločilo z izpodbijanim sklepom;

- ne zagovornik ne obtoženec v okviru izjave o predlogu tožilstva nista predlagala tolmačenja, prevoda predloga tožilke ali dodatnega roka za izjavo obtoženca v lastnem jeziku oziroma uveljavljala kršitve pravice do uporabe lastnega jezika iz 8. člena ZKP.

Glede na ugotovljeno dejansko stanje si pritožnik zaman prizadeva za razveljavitev izpodbijanega sklepa zaradi zatrjevane absolutne kršitve določb postopka. Očitno je namreč, da kljub sklepu sodišča, da se glavna obravnava odloži, da bi se obtožencu na glavni obravnavi zagotovilo tolmačenje v bosanski jezik, ne zagovornik ne obtoženec, ki je izrecno želel tolmačenje na glavni obravnavi, v nadaljevanju glede postopanja s predlogom okrožne državne tožilke za odreditev pripora in izjave o tem predlogu, nista zahtevala prisotnosti sodnega tolmača ali dodatnega časa, da se na drug način zagotovi obtožencu pravica do uporabe lastnega jezika (npr. s prevodom in podajo izjave v njegovem lastnem jeziku bodisi na zapisnik ali pisno). Poleg tega je obtoženec, ki je ves čas predhodnega postopka s sodiščem komuniciral brez tolmača, na vprašanje predsednice senata tudi sam (ne le po zagovorniku) zavzel stališče do predloga tožilstva ravno glede okoliščine, ki jo izpostavlja zagovornik v pritožbi, pri čemer ni nasprotoval, da se o tem vprašanju na sodišču izjavlja brez pomoči sodnega tolmača. Uveljavljanje domnevne kršitve pravice do jezika šele v pritožbi se glede na opisane dejanske okoliščine konkretnega primera pokaže kot možna zloraba procesnih pravic, kar pa je skladno z določbo 15. člena ZKP sodišče dolžno onemogočati.

Ker je sodišče druge stopnje pritožbene navedbe obtoženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljene, izpodbijani sklep pa je pravilen in zakonit ter zadostno obrazložen, ob dejstvu, da tudi ni ugotovilo kršitev postopka, na katere mora skladno z določbo petega odstavka 402. člena ZKP paziti po uradni dolžnosti, je odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 8, 15, 201, 201/1, 201/1-1, 371, 371/1, 371/1-3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.