Jedro

Stroškov storitev, čeprav dejansko izvedenih, vendar v funkciji odprave s strani naročnika dela pravočasno in pravilno grajanih napak opravljenega posla, kot to izhaja iz Zapisnika o prevzemu, podjemnik tudi po mnenju sodišča druge stopnje ne more prevaliti na naročnika (637. in 639. člen OZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 21749/2008 z dne 29. 4. 2008 v delu, v katerem je bilo tožencu (prej dolžniku) naloženo plačati tožniku (prej upniku) znesek 8.766,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od zneska 6.875,63 EUR za čas od 16. 12. 2007 do plačila in od zneska 1.890,56 EUR za čas od 8. 4. 2007 do plačila in za stroške izvršilnega postopka v znesku 141,00 EUR skupaj s pripadki, ter tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). V nadaljevanju je odločilo, da tožnik nosi sam svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper tako prvostopno odločitev se po svoji pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožnik. Izpostavlja, da je izpodbijana sodba nepravilna in nezakonita. Prvostopno sodišče je po mnenju pritožnika zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki so vplivale na zakonitost izpodbijane sodbe. Očitane procesne kršitve naj bi sodišče zagrešilo s tem, ko ni določilo izvedenca ustrezne stroke, saj je v sporu glede kakovosti izvedbe krovskih in kleparskih del namesto izvedenca s tega področja imenovalo dva izvedenca, strokovnjaka za splošno gradbeništvo. Poleg tega drugo postavljeni izvedenec M.D. po prepričanju pritožnika mnenja ni podal vestno in v skladu s pravili znanosti in stroke, saj je zgolj povzel mnenje, ki ga je že izdelal drugi izvedenec, vrednost odprave napak pa je celo povzel po predračunu in izpovedbi priče Š. Ker prvostopno sodišče ni izvedlo zaslišanja izvedenca M.D., čeprav Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) kot primarni način predvideva ustno podajo izvida in mnenja, naj bi s tem tožniku odreklo pravico do zaslišanja izvedenca. Pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih pritožnik očita prvostopnemu zaključku, da naj bi se predračun Pr-802/07 nanašal na odpravo napak po prevzemnem zapisniku z dne 15. 11. 2007, saj naj bi po zatrjevanju pritožnika šlo za dodatna dela, ki jih je bil tožnik upravičen dodatno obračunati. Nasprotje o odločilnih dejstvih pa pritožnik vidi v prvostopnem zaključku, da je vrednost med pravdnima strankama sklenjene pogodbe znašala 25.216,53 EUR, s čimer naj bi sodišče prve stopnje tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje. Pri izpodbijanem zaključku je namreč izhajalo zgolj iz vrednosti ponudbe Pr-804/06 z dne 14. 11. 2006, ni pa upoštevalo, da je tožnik po opravi del dne 7. 3. 2007 izdal račun št. 131/07 v znesku 22.361,26 EUR, ki je zajemal zgolj materialne stroške in stroške najema avtodvigala, stroški storitve pa so bili obračunani z računom št. 1335/07 z dne 30. 11. 2007 v višini 6.875,63 EUR, tako da seštevek obeh računov da vrednost pogodbe v višini 29.236,89 EUR. Nadalje naj na prvi stopnji po mnenju pritožnika ne bi bilo upoštevano, da je med izvajanjem pogodbe prišlo do spremembe pogodbe in do izvedbe dodatnih del, zaradi česar naj bi vrednost med pravdnima strankama sklenjene pogodbe končno znašala 30.522,77 EUR. Sodišče prve stopnje je po prepričanju pritožnika napačno presodilo, da je šlo (pri teh delih) za odpravo napak po prevzemnem zapisniku, zmotno pa naj bi ugotovilo tudi vrednost odprave napak. Zmotno uporabo materialnega prava pritožnik očita stališču prvostopnega sodišča, ki naj bi smiselno štelo, da sta se pravdni stranki dogovorili za gradbeno pogodbo „ključ v roke“. Pritožnik predlaga spremembo izpodbijane sodbe v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku, podrejeno pa njeno razveljavitev, ter priglaša pritožbene stroške.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih niti v pritožbi pravočasno grajanih bistvenih kršitev procesnih določb. Prvostopno sodišče je svojo odločitev obrazložilo z jasnimi in dovolj izčrpnimi razlogi o odločilnih dejstvih, ki jim pritožba neutemeljeno očita nasprotje z vsebino listin. Na podlagi zatrjevanj pravdnih strank in zanje ponujenih dokazov je bilo pravno relevantno dejansko stanje pravilno ugotovljeno, na njegovi podlagi pa tudi pravilno uporabljeno materialno pravo.

6. V obravnavani zadevi je tožnik od toženca zahteval plačilo iz naslova zanj opravljene dobave in montaže strešne kritine. Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da sta se za navedeni podjem (gradbena dela) dogovorili na podlagi po tožniku izstavljenega predračuna Pr-804/06 v višini 25.216,53 EUR ter da je toženec tožniku iz tega naslova že plačal 20.470,70 EUR (neprerekana ugovorna zatrjevanja toženca). Pravilno je zato v pritožbi grajano prvostopno stališče, da je bila v skladu s 649. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) med pravdnima strankama sklenjena pogodba za skupni znesek 25.216,53 EUR, kolikor je znašala v predračunu določena cena. Pritožba sicer utemeljeno izpostavlja, da navedena cena ne predstavlja cene, določene s klavzulo „ključ v roke“ po 659. členu OZ, sicer pa takega stališča sodišče prve stopnje niti izrecno niti implicitno ni zavzelo. V postopku na prvi stopnji je bilo ugotovljeno, da so bila po tožniku izvedena in dne 15. 11. 2007 na podlagi Zapisnika o prevzemu izvedenih krovsko kleparskih del (v nadaljevanju Zapisnik o prevzemu) s strani toženca prevzeta dela izvedena z napakami, ki s strani tožnika (kljub njegovim poskusom v tej smeri) niso bile ustrezno sanirane (obrazložitev prvostopne sodbe v točki 23), slednjega pa tožnik v svoji pritožbi izrecno niti ne graja.

7. Na podlagi mnenja med postopkom postavljenega izvedenca gradbene stroke M.D. je sodišče prve stopnje ugotovilo, da znaša vrednost odprave v Zapisniku o prevzemu ugotovljenih napak po tožniku izvedenih krovsko kleparskih del, ki jih tožnik tudi po opravljenih posegih v tej smeri ni ustrezno saniral, 5.030,00 EUR (pravilno 5.030,80 EUR). Pritožbena obširna graja relativnih bistvenih kršitev procesnih določb, ki naj bi jih sodišče prve stopnje zagrešilo v fazi pridobivanja navedenega mnenja, je prepozna, saj teh kršitev pritožnik v postopku na prvi stopnji ni uveljavljal in za to ni podal opravičljivih razlogov, zato jih šele v pritožbi ni mogoče upoštevati (286.b člen ZPP). Pritožnik namreč navedenemu mnenju v postopku na prvi stopnji sploh ni ugovarjal kljub izrecnemu pozivu prvostopnega sodišča v skladu s prvim in petim odstavkom 286.a člena ZPP, zato s prepoznimi pritožbenimi navedbami (glede napačnega področja dela postavljenega izvedenca, njegove nevestnosti in nestrokovnosti ter dejstva, da izvedensko mnenje ni bilo ustno podano) verodostojnosti podanega izvedenskega mnenja in njegove dokazne vrednosti ne more izpodbiti.

8. Čeprav med pravdnima strankama ni bila določena cena s klavzulo „ključ v roke“, pa bi moral tožnik utemeljenost zaračunane višje cene od ob sklenitvi pogodbe nesporno (oz. neprerekano) dogovorjene (25.216,53 EUR) tudi po mnenju sodišča druge stopnje dokazati, kar pa mu v postopku na prvi stopnji ni uspelo, kot je smiselno zaključilo že sodišče prve stopnje. V zvezi z navedenim ni mogoče slediti pritožbenim zatrjevanjem, da naj bi v utemeljeno zaračunano vrednost po tožniku izvedenih krovsko kleparskih del spadali še stroški storitve, obračunani z računom št. 1335/07 z dne 30. 11. 2007 v višini 6.875,63 EUR (prvim od vtoževanih dveh računov), ki je bil izdan že v fazi odpravljanja napak po tožniku izvedenih krovsko kleparskih del, torej po tem, ko so bila opravljena dela že prevzeta in pravočasno grajana. Stroškov storitev, čeprav dejansko izvedenih, vendar v funkciji odprave s strani naročnika dela pravočasno in pravilno grajanih napak opravljenega posla, kot to izhaja iz Zapisnika o prevzemu, podjemnik tudi po mnenju sodišča druge stopnje ne more prevaliti na naročnika (637. in 639. člen OZ). Tožnik pa v postopku na prvi stopnji tudi iz razloga nejasnih in spreminjajočih se trditev, na kateri podlagi pravzaprav uveljavlja svoj tožbeni zahtevek (obrazložitev prvostopne sodbe v točki 13), ni uspel dokazati v pritožbi izpostavljenega, da naj bi šlo za storitve, opravljene pred oz. neodvisno od odpravljanja napak že prevzetega posla. Podobno velja za po tožniku zatrjevana dodatna dela po predračunu Pr-802/07 z dne 30. 11. 2007 v višini 1.285,88 EUR, ki so bila prav tako tudi upoštevaje zatrjevanja tožnika izvedena v fazi odpravljanja napak, stroškov tega pa po pravilnem zaključku sodišča prve stopnje tožnik ne more dodatno zaračunati tožencu. V pritožbi uveljavljanemu, da naj bi pri tem šlo za naknadno dogovorjena dodatna dela, ni slediti, saj v Zapisniku o prevzemu navedenih zahtev naročnika - del, ki jih mora izvajalec še opraviti, tudi po mnenju sodišča druge stopnje vendarle ni mogoče šteti kot dodatno oz. novo naročilo, temveč gre brez izrecnih drugačnih navedb v prevzemnem zapisniku zgolj za zahtevo naročnika po odpravi napak oz. po izvedbi del v funkciji sanacije ugotovljenih napak opravljenega posla. Po vsem obrazloženem pritožbeni graji zmotne ugotovitve dejanskega stanja v zvezi z vrednostjo med pravdnima strankama sklenjene pogodbe kakor tudi iz enakih razlogov uveljavljanim procesnim kršitvam ni bilo mogoče slediti.

9. Glede na zgoraj obrazloženo je tako sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je na podlagi med pravdnima strankama sklenjene podjemne pogodbe (za skupni znesek 25.216,53 EUR) in po tožencu opravljenih nespornih plačil v skupni višini 20.470,70 EUR, tožniku ostal neplačan znesek vrednosti opravljenega dela v višini 4.745,83 EUR. Ob tem sodišče druge stopnje le dodaja, da je pri navedenem izračunu prvostopno sodišče (tožniku v korist) izhajalo iz vrednosti predračuna, na podlagi katerega je bila med pravdnima strankama sklenjena obravnavana podjemna pogodba, in ne iz vrednosti iz istega naslova izstavljenega in tudi v pritožbi izpostavljenega računa št. 131/07 z dne 7. 3. 2007, ki se je glasil na nižji znesek (22.361,26 EUR). Ker na prvi stopnji ugotovljena (in v pritožbi neutemeljeno grajana, kot je bilo obrazloženo že zgoraj) vrednost odprave napak opravljenega posla (5.030,80 EUR) višino neplačanega dela tožnikove storitve presega, toženec pa je napake v določenem obsegu odpravljal tudi sam (obrazložitev prvostopne sodbe v točki 22), je prvostopno sodišče ugovoru toženca po znižanju plačila zaradi napak izvršenega posla (drugi odstavek 635. člena OZ v zvezi s 640. členom istega zakona) povsem utemeljeno sledilo in tožbeni zahtevek tožnika, s katerim je ta terjal nadaljnje in dodatno plačilo, pravilno zavrnilo.

10. Vse navedeno je v skladu s 353. členom ZPP v zvezi s 480. členom istega zakona narekovalo zavrnitev tožnikove pritožbe in potrditev izpodbijane prvostopne sodbe.

11. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, krije v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona sam svoje stroške pritožbenega postopka.