Jedro

Sodišče prve stopnje je zmotno presojalo časovno veljavnost ZIZ-J in procesne učinke do sedaj izdanih sklepov o odlogu izvršbe po predlogu upnika. Postopkovne določbe prvega odstavka 82. člena ZIZ-J namreč začnejo veljati z dnem uveljavitve spremembe zakona, to je od 30.7.2014 dalje. Pri odločanju o upnikovem predlogu za odlog izvršbe z dne 26.11.2014 je bilo tako potrebno uporabiti določbe ZIZ, v okviru katerih je upoštevana sprememba ZIZ-J. Spremenjene določbe ZIZ v skladu s 155. členom Ustave RS, ki prepoveduje retroaktivno veljavo, nimajo učinka za nazaj. Zato predhodnih odlogov izvršbe, o katerih je bilo odločeno na podlagi prej veljavnih določil ZIZ (torej pred spremembo ZIZ-J) ni mogoče presojati po spremenjenih določbah ZIZ, ki so stopile v veljavo šele 30.7.2014.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se spremeni tako, da sedaj glasi: »1. Izvršba se odloži do 29.11.2015. 2. Dolžniki so dolžni upniku povrniti stroške v znesku 30,00 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.«

II. Dolžniki so dolžni upniku povrniti pritožbene stroške v znesku 33,00 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se izvršba, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem na Ptuju In 122/2010 ustavi.

2. Zoper ta sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje upnik, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku v zvezi z določili Zakona o izvršbi in zavarovanju. Navaja, da se je izvršba začela po določbah prej veljavnega ZIZ, po katerem je upnik nazadnje 28.5.2014 predlagal odlog izvršbe za obdobje šestih mesecev, to je do 29.11.2014. Dne 26.11.2014 pa je upnik pravočasno predlagal nov odlog izvršbe, tokrat po Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ-J), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 53-2342/2014 dne 15.7.2014 in velja od 30.7.2014, za eno leto. To je tudi prvi in edini odlog izvršbe, ki ga je upnik predlagal v skladu z določbami 72. do 74. člena sedaj veljavnega ZIZ (po spremembi ZIZ-J) in bi sodišče prve stopnje ta odlog moralo odobriti. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni, tako da predlogu za odlog ugodi, oziroma da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, upniku pa prizna pritožbene stroške v znesku 564,00 EUR + 22%DDV ter sodne takse in jih naloži dolžnikom v povrnitev.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V skladu z določilom 366. člena Zakona o pravnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je sodišče druge stopnje s smiselno uporabo 350. člena ZPP preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in uradnega preizkusa. Pri tem ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno zmotna.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče na upnikov predlog dovolilo odlog izvršbe s sklepom In 122/2010 z dne 15.4.2014, do 18.5.2014 in s sklepom In 122/2010 z dne 6.11.2014 odlog za čas od 29.5.2014 do 29.11.2014. Zato je ponoven odlog upnika do 29.11.2015 po presoji sodišča prve stopnje v nasprotju s spremenjenim tretjim odstavkom 74. člena ZIZ (po spremembi po 18. členu ZIZ-J), po katerem odlog skupno ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga. Ker je upnik torej predlagal odlog v daljšem trajanju kot je zakonsko dopustno, je sodišče prve stopnje ustavilo predmetno izvršbo.

6. Sodišče prve stopnje je pri tem zmotno presojalo časovno veljavnost ZIZ-J in procesne učinke do sedaj izdanih sklepov o odlogu izvršbe po predlogu upnika (sklep In 122/2010 z dne 15.4.2014 in In 122/2010 z dne 6.10.2014). Postopkovne določbe prvega odstavka 82. člena ZIZ-J namreč začnejo veljati z dnem uveljavitve spremembe zakona, to je od 30.7.2014 dalje. Pri odločanju o upnikovem predlogu za odlog izvršbe z dne 26.11.2014 je bilo tako potrebno uporabiti določbe ZIZ, v okviru katerih je upoštevana sprememba ZIZ-J. Vendar pa spremenjene določbe ZIZ v skladu s 155. členom Ustave RS, ki prepoveduje retroaktivno veljavo, nimajo učinka za nazaj. Zato predhodnih odlogov izvršbe (z dne 18.2.in 29.5.2014), o katerih je bilo odločeno na podlagi prej veljavnih določil ZIZ (torej pred spremembo ZIZ-J) ni mogoče presojati po spremenjenih določbah ZIZ, ki so stopile v veljavo šele 30.7.2014. Zato je potrebno šteti, da velja sprememba določbe tretjega odstavka 74. člena ZIZ le za upnikove predloge za odlog izvršbe, ki jih je vložil po 30.7.2014. 7. Ker je upnik prvič po spremembah ZIZ-J dne 26. 11. 2014 podal predlog za odlog izvršbe za obdobje enega leta in listino, iz katere izhaja soglasje dolžnikov za predlog za odlog izvršbe (l. št. 118) na podlagi drugega odstavka 72. člena ZIZ, je tak predlog dopusten.

8. Sodišče druge stopnje je glede na navedeno ugodilo pritožbi, spremenilo izpodbijani sklep tako, da je izvršbo odložilo do 29.11.2015 (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. V posledici spremembe odločitve o glavni stvari, je bilo potrebno odločiti tudi o stroški za predlog za odlog izvršbe, ker jih je upnik priglasil. Pooblaščenec upnika zahteva nagrado za obrazloženo vlogo. Glede na to, da upniku (drugače kot dolžniku) ni potrebno navesti oziroma pojasnjevati razlogov, zakaj predlaga odlog izvršbe, saj je v določeni meri tudi njegovi avtonomiji prepuščeno, kako vodi postopek, ampak mora navesti le čas odloga, sodišče druge stopnje ocenjuje, da upnikovega predloga za odlog ni mogoče šteti za obrazloženo vlogo v smislu ZOdvT, temveč zgolj kot neobrazloženo vlogo. Zato upniku ni priznalo nagrade za predlog za odlog izvršbe, mu pa je priznalo kot strošek sodno takso v znesku 30,00 EUR. Ta strošek je naložilo v povrnitev dolžnikom, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

10. Ker je upnik uspel s pritožbo je upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov (drugi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, ter petim odstavkom 38. člena ZIZ). Upnik je v pritožbi zahteval, da mu sodišče prizna pritožbene stroške v znesku 564,00 EUR in 22% DDV ter sodno takso. Glede na to, da določilo drugega odstavka 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ nalaga strankam postopka specifikacijo priglašenih stroškov, bi moral pooblaščenec upnika specificirati stroške, ki jih zahteva. Zahtevek za povrnitev stroškov odvetniških storitev v določenem denarnem znesku ni dovolj specificiran, če stranka ne navede na katera dejanja pooblaščenca se znesek nanaša. 11. Zahteva za povrnitev izdatkov, ki so stranki nastali s plačilom sodnih taks, je dovolj določena, kadar stranka ne opredelil njihove višine v denarnem znesku, navede pa, da zahteva povrnitev sodnih taks in dejanja glede katerih je taksna obveznost nastala. (N. Betteto, Zakon o pravdnem postopku s komentarjem, II. Knjiga, GV, Ljubljana, str. 56, 57). Ker upnik stroškov ni specificiral, ampak je navedel, da zahteva pritožbene stroške v skupnem znesku, je sodišče druge stopnje zavrnilo predlog za povrnitev stroškov, razen v delu, ki se nanaša na sodno takso za pritožbo v znesku 33,00 EUR. Le-to so dolžni dolžniki upniku povrniti, kot izhaja iz izreka tega sklepa.