Jedro

Opravljanje funkcije direktorja brez plačila v kapitalski družbi predstavlja odpoved premoženjski pravici, to je pravici do plačila za opravljeno delo, kar vse predstavlja okoliščine, da dolžnik ne izkazuje zadostne skrbnosti, ki je potrebna, da bi bil lahko deležen pravne dobrote odpusta obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper sklep se je pritožil dolžnik in predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa. Navedel je, da kot laik postopka ne razume, zato je že večkrat zaprosil za pravno varstvo, ki pa mu ni bilo dodeljeno, niti ni prejel pooblastila sodišča, da si ga lahko zagotovi sam.

3. Na pritožbo je odgovorila upraviteljica, ki je navedbam v pritožbi nasprotovala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo po tem, ko je ugotovilo, da obstajajo ovire za odpust obveznosti. Pojasnilo je, da dolžnik sicer trdi, da upraviteljici redno poroča, čemur pa sodišče ni sledilo, saj so trditve upnikov (ki sta vložila ugovor proti odpustu obveznosti) o nerednem poročanju, podprte z dokazi, potrjene pa tudi s strani upraviteljice. Natančno je obrazložilo, da iz predloženih dokazov (elektronskih sporočil med upraviteljico in pooblaščencem upnikov ter med upraviteljico in dolžnikom) izhaja, da dolžnik kljub večkratnim pozivom s strani upraviteljice mesečno ne poroča in ne pošilja plačilnih list, kar bi moral, glede na to, da je zaposlen. Dolžnik ima pri banki X odprt račun od 10. 11. 2022, o čemer ni obvestil niti sodišča niti upraviteljice, kateri je navedeno dejstvo sporočil šele v januarju 2023 in sicer po njenem pozivu, ko je pred tem že sama izvedela za to. Po oceni sodišča pa je dolžnik kršil tudi določilo 2. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP, na podlagi katerega se dolžnik med stečajnim postopkom ne sme odpovedati premoženjskim pravicam. V zadevi namreč ni bilo sporno, da dolžnik brezplačno opravlja funkcijo direktorja v kapitalski družbi, o čemer prav tako ni obvestil sodišča niti upraviteljice. Opravljanje funkcije direktorja v kapitalski družbi brez plačila predstavlja odpoved premoženjski pravici, to je pravici do plačila za opravljeno delo, kar vse predstavlja okoliščine, da dolžnik ne izkazuje zadostne skrbnosti, ki je potrebna, da bi bil lahko deležen pravne dobrote odpusta obveznosti. Ker dolžnik v celoti krši obveznosti iz 384. in 386. člena ZFPPIPP, je sodišče prve stopnje odločilo, da se postopek odpusta obveznosti ustavi in predlog za odpust zavrne (1. točka prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP).

6. Dolžnik ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje izpodbija z navedbami o kršitvah pravnega varstva, na katere je sodišče prve stopnje odgovorilo že v vlogah z dne 25.7.2023 (PD 544) in z dne 4.8.2023 (PD 552). Višje sodišče dolžniku (ponovno) pojasnjuje, da v postopku osebnega stečaja dodelitev odvetnika po uradni dolžnosti ni možna, ni pa obstajala nobena ovira, da bi si v tem postopku odvetnika po lastni izbiri izbral sam oziroma zaprosil za brezplačno pravno pomoč. Dolžnik ničesar od navedenega ni storil. Na podlagi podatkov v spisu prav tako ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da sta stečajna upraviteljica in sodišče v celotnem stečajnem postopku od leta 2020 neupravičeno zavračala vse dolžnikove zahteve po zagotovitvi pravnega varstva in mu s tem onemogočala pravno zaščito njegovih interesov v postopku. Z zgoraj navedenima dopisoma je sodišče prve stopnje dolžnika podrobno seznanilo, da ZFPPIPP ne omogoča dodelitve odvetnika po uradni dolžnosti, stečajna upraviteljica pa je na podlagi zakona dolžnikova zakonita zastopnica v primerih, ko se razpolaga s premoženjem, ki spada v stečajno maso (prodaja premoženja, zastopanje v sporih, ki se nanašajo ali so v zvezi s tem premoženjem, ipd.; drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 97. člena ZFPPIPP). Dolžniku je sodišče še pojasnilo, da se v navedenih primerih ne more zastopati sam oziroma po odvetniku, ki bi si ga sam izbral, pač paga zastopa stečajna upraviteljica oziroma odvetniki, katerim ona podeli pooblastilo za zastopanje. V teh primerih dolžnik tudi ne more preklicati takšnih pooblastil, niti zanje ni potrebno njegovo soglasje. V vseh ostalih primerih pa ni nobene ovire, da si dolžnik odvetnika po lastni izbiri izbere sam, oziroma v zakonsko dopustnih primerih pri sodišču zaprosi za brezplačno pravno pomoč. Sodišče je dolžnika podrobno poučilo, da je tako izbira in s tem podelitev pooblastila odvetniku ter kritje stroškov le-tega predmet njegove odločitve in za takšno izbiro ne potrebuje nobenega pooblastila sodišča ter da lahko pooblasti odvetnika za zastopanje v postopku odpusta obveznosti, za nasvete in zastopanje v zvezi s pravicami in obveznostmi ter pravnimi razmerji, ki niso predmet stečajne mase oziroma v zvezi s stečajnim postopkom. Po zaključku višjega sodišča je bil torej dolžnik s strani sodišča prve stopnje natančno in obširno poučen, na kakšen način si lahko zagotovi pravno varstvo, zaradi česar so pritožbeni očitki, da mu pravno varstvo v tem postopku ni bilo zagotovljeno, v celoti neutemeljeni.

7. Ne glede na to, da pritožbeni očitek o neudeležbi upraviteljice na naroku 7. 6. 2023 ter v drugih zadevah za odločitev v zvezi z odpustom obveznosti ni relevanten, višje sodišče pritožniku pojasnjuje, da je v okviru opravljanja nalog iz svoje pristojnosti upravitelj samostojen, pri čemer mora delovati v skladu z načelom zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov. Upraviteljica se v tej zadevi obravnav udeležuje po pooblaščeni odvetniški družbi, in sicer v zadevah, v katerih je to nujno oziroma potrebno. Kot izhaja iz njenega pojasnila, se narokov v izogib povzročanju dodatnih stroškov ne udeležuje le v tistih v zadevah, kjer prisotnost ni nujna.

8. Višje sodišče ugotavlja, da pritožba vsebinskih razlogov zoper odločitev sodišča prve stopnje ne navaja, pritožbeni razlogi pa niso v nikakršni zvezi z odločitvijo o odpustu obveznosti. Ker izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, niso pa podane niti kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.