Jedro

Po 333. členu ZPP se sme stranka pritožiti le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji. Zoper sodno odločbo, izdano na drugi stopnji pa lahko uveljavlja izredno pravno sredstvo, npr. revizijo, če je predhodno ugodeno predlogu za dopustitev revizije. Stranka lahko procesna dejanja pred revizijskim sodiščem pravno veljavno opravlja le po odvetniku, ali če ima sama pravniški državni izpit.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo vlogo (pritožbo) z dne 10. 5. 2018 zoper sodbo Psp 155/2018 z dne 19. 4. 2018, ker zoper pravnomočno sodbo ni dopustna, niti je ni mogoče šteti kot predlog za dopustitev revizije.

2. Zoper sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo. V laični vlogi navaja le, da ni bilo nikjer preverjeno, ali je v obdobju, ko je ustanovil d. o. o., bil ZPIZ neveljaven, kar naj bi bilo potrjeno na FURS-u. Vprašanje je bilo ignorirano, čeprav po logiki nekaj ni obvezno, če ne velja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je vloga z dne 10. 5. 2018 na temelju 343. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), zakonito zavržena.

5. Po 333. členu ZPP se sme stranka pritožiti le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji. Zoper sodno odločbo, izdano na drugi stopnji pa lahko uveljavlja izredno pravno sredstvo, npr. revizijo, če je predhodno ugodeno predlogu za dopustitev revizije. Seveda lahko stranka procesna dejanja pred revizijskim sodiščem pravno veljavno opravlja le po odvetniku, ali če ima sama pravniški državni izpit. 6. V obravnavani zadevi ni podan nobeden od navedenih dejanskih procesnih stanov, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. V kolikor se tožnikova laična vloga z dne 10. 5. 2017 (list. št. 26) zoper sodbo Psp 155/2018 z dne 19. 4. 2018 šteje kot pritožba, jo je moralo sodišče prve stopnje po 343. členu ZPP kot nedovoljeno zavreči. Enako bi postopalo, če bi vlogo štelo kot predlog za dopustitev revizije, saj ni vložena po odvetniku, niti pritožnik ni izkazoval, da bi imel pravniški državni izpit. 7. Ne glede na to, da za pritožbeno rešitev konkretnega primera pravno sploh ni relevantno, pritožbeno sodišče tožniku na koncu le še pojasnjuje, da 19. 11. 2015, ko je ustanovil družbo A. d. o. o., relevantna določba Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju2 (ZPIZ-2), po kateri je bila obvezna vključitev v zavarovanje lastnikov gospodarskih družb, ki so bili hkrati poslovodne osebe, ni bila neveljavna, kaj šele "zamrznjena". Ravno nasprotno. Po 16. členu ZPIZ-2 so vse od uveljavitve zakona s 1. 1. 2013 bili v zavarovanje dolžni vključeni družbeniki gospodarskih družb, ki so bili poslovodne osebe, če niso bili zavarovani na drugi podlagi.

Ker v praksi navedena določba ni bila dosledno izvajana, je v 3. odst. 37. člena novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju3 (ZPIZ-2B), ki se uporablja od 1. 1. 2016 dalje, izrecno določeno, da se morajo osebe iz 15. in 16. člena zakona, ki na dan uveljavitve novele niso zavarovane, do 31. marca 2016 obvezno vključiti v zavarovanje. V kolikor tega niso storile in se do 31. marca 2016 niso same vključile v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je bil to dolžan storiti toženi zavod po uradni dolžnosti in zanje ugotoviti lastnost zavarovanca od 1. aprila 2016 dalje. Tako je bilo postopano tudi v tožnikovi, že pravnomočno zaključeni zadevi.

8. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na temelju 2. točke 365. člena ZPP potrditi sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s poznejšimi spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 102/2015 z dne 24. 12. 2015.