Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
11. 5. 2004
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa odvetniška družba B. - B., o.p., d.n.o., Z., na seji senata dne 20. aprila 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 2630/2002 z dne 5. 3. 2003 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kamniku št. In 74/2002 z dne 20. 11. 2002 se ne sprejme.
Okrajno sodišče v Kamniku je zavrglo predlog za izvršbo upravne odločbe, ki ga je vložil ustavni pritožnik kot skrbnik denacionaliziranega premoženja, ker po mnenju sodišča odločanje o tem predlogu za izvršbo ni v sodni pristojnosti. Višje sodišče v Ljubljani je pritožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da sta obe sodišči napačno razlagali določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nasl. - v nadaljevanju ZUP) in Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. - v nadaljevanju ZIZ), ki opredeljujeta, kdaj se lahko upravna odločba izvrši v postopku sodne izvršbe, s čimer naj bi bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Meni, da bi ob pravilni razlagi moral imeti denacionalizacijski upravičenec možnost izvršiti upravno odločbo s sodno izvršbo, kot ima to možnost upravičenec, ki mu je bilo premoženje vrnjeno s sklepom v nepravdnem postopku. Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče uporabi tudi IV. poglavje Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS), kolikor bi ugotovilo, da oba sklepa temeljita na protiustavnih določbah zakona.
Ustavni pritožnik, s tem ko navaja, da sta sodišči napačno razlagali določbe ZUP in ZIZ, ki urejajo možnost sodne izvršbe upravnih odločb, zatrjuje napačno uporabo prava. Ustavno sodišče pa ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom ZUstS Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.
Pritožnik sicer zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, vendar jih z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže. Za utemeljitev kršitve te pravice ne zadošča zgolj trditev, da sta sodišči napačno razlagali pravo. Za zatrjevano kršitev bi šlo, če bi bila odločitev sodišča očitno napačna ali brez razumne pravne obrazložitve, da bi jo bilo mogoče označiti za arbitrarno, vendar za tak primer v obravnavani zadevi ne gre. Sodišči sta pritožniku ustrezno in razumljivo obrazložili, zakaj njegove upravne odločbe, glede na določbo drugega odstavka 288. člena ZUP, ni mogoče izvršiti v postopku sodne izvršbe, in pri tem uporabili metode razlage, ki jih priznava pravna znanost. Odločitev sodišč pa tudi ne pomeni, da pritožnik odločbe ne bo mogel izvršiti v postopku upravne izvršbe.
Ker z izpodbijanima sodnima odločbama očitno ni bila kršena človekova pravica, ki jo zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata
mag. Marija Krisper Kramberger