Jedro

Iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da je toženka stara 63 let, da je vse življenje živela na kmetiji, kjer je skrbela za svojo družino in v letih 1961 do 1990 imela v reji tuje otroke, vendar ne v takem obsegu, da bi bila zavarovana. Glede na starost in bolehnost se ne more zaposliti. Bila je lastnica kmetije (4,5 ha zemlje), katero je z izročilno pogodbo dne 1.12.1991 izročila sinu F.K.. Da bi imela še kakšno drugo premoženje, ni dokazano. V izročilni pogodbi je izgovorila zase in za tožnika (ki je pogodbo tudi podpisal) preživljanje v obliki določenih živil in zneska gotovine ter zdravniško pomoč in postrežbo za primer bolezni. Toženka dobiva od sina poleg stvari v naravi še znesek 5.000,00 SIT mesečno. Spričo navedenih okoliščin sta sodišči prve in druge stopnje pravilno šteli toženko kot delno nepreskrbljeno, zaradi česar ji pripada ustrezna preživnina.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo, ki je bila sklenjena med pravdnima strankama dne 22.10.1955. Tožniku je naložilo, da plačuje za toženkino preživljanje od 15.5.1994 dalje po 5.000,00 SIT mesečno. Višji toženkin preživninski zahtevek (glede nadaljnjih 10.000,00 SIT) je zavrnilo. Proti tej sodbi sta se pritožili obe pravdni stranki. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo. Toženkini pritožbi je delno ugodilo in preživnino zvišalo na 10.000,00 SIT mesečno. V ostalem delu je tudi toženkino pritožbo zavrnilo.

Tožnik je vložil proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi revizije navaja, da pri toženki niso podani pogoji za določitev preživnine. Toženka ima premoženje in možnost pridobivanja sredstev za življenje. Sodišči sta napačno ocenili izročilno pogodbo, v kateri si je toženka zase in za svojega moža izgovorila tolikšne pravice in koristi, kolikor jih potrebuje za normalno življenje. Poleg izročenega premoženja ima toženka po priloženem izpisku iz zemljiške knjige v lasti še nepremičnine vl.št. 244 k.o. R. Toženkin sin že sedaj ne daje ničesar, s plačevanjem prisojene preživnine pa bi bil razbremenjen vsakršnih obveznosti po izročilni pogodbi.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije se o prejeti reviziji ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10.tč 2.odst. 354.čl. Zakona o pravdnem postopku, vendar take kršitve ni ugotovilo.

Tudi uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Po 81.čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih se ob razvezi določi preživnina nepreskrbljenemu zakoncu, ki nima sredstev za življenje in je nesposoben za delo ali je nezaposlen in se ne more zaposliti. Iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da je toženka stara 63 let, da je vse življenje živela na kmetiji, kjer je skrbela za svojo družino in v letih 1961 do 1990 imela v reji tuje otroke, vendar ne v takem obsegu, da bi bila zavarovana. Glede na starost in bolehnost se ne more zaposliti. Bila je lastnica kmetije (4,5 ha zemlje), katero je z izročilno pogodbo dne 1.12.1991 izročila sinu F. K. Da bi imela še kakšno drugo premoženje, ni dokazano.V izročilni pogodbi je izgovorila zase in za tožnika (ki je pogodbo tudi podpisal) preživljanje v obliki določenih živil in zneska gotovine ter zdravniško pomoč in postrežbo za primer bolezni. Toženka dobiva od sina poleg stvari v naravi še znesek 5.000,00 SIT mesečno. Spričo navedenih okoliščin sta sodišči prve in druge stopnje pravilno šteli toženko kot delno nepreskrbljeno, zaradi česar ji pripada ustrezna preživnina. Določbe izročilne pogodbe, zlasti določba o soprispevku pravdnih strank k stroškom za komunalne storitve in dejstvo, da pogodba ne vsebuje stroškov za obleko in obutev, kažejo, da so pogodbene stranke upoštevale, da imata prevzemnikova starša na razpolago denarna sredstva v obliki tožnikove pokojnine.

Tožnik v reviziji ne more uspešno izpodbijati dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, saj zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3.odst. 385.čl.ZPP). Po 387.čl. ZPP stranka tudi ne more v reviziji predlagati novih dokazov, razen če se tičejo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija. Zato se revizijsko sodišče z revizijskimi navedbami, ki se nanašajo na ugotovljeno dejansko stanje, ni ukvarjalo.

Pri ugotovljeni toženkini delni nepreskrbljenosti na drugi stopnji določena preživnina v znesku 10.000,00 SIT ustreza toženkinim potrebam in tožnikovim možnostim plačila. Tožnik ima po ugotovitvah sodišča druge stopnje pokojnino v znesku 50.000,00 SIT mesečno in dogovorjeni prispevek po izročilni pogodbi. Določena preživnina je v skladu z določbo 81.čl. ZZZDR. Bodoča ureditev medsebojnih razmerij pogodbenih strank iz izročilne pogodbe na določitev preživnine ne more vplivati.

Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).