Jedro

Ker vročitev tožbe na naslovu iz tožbe in tudi ne na sporočenem naslovu stalnega prebivališča ni uspela, se je utemeljeno postavilo vprašanje popolnosti tožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo zoper drugega toženca A.Š.. Iz razlogov sklepa izhaja, da se je drugi toženec iz naslova v D. odselil že pred več kot petimi leti, po podatkih vročevalca pa je bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva v Upravni enoti H. Glede na to je sodišče pozvalo tožnika, da v roku 60 dni tožbo popravi tako, da navede točen oziroma pravilen naslov drugega toženca in jo opozorilo, da bo sicer tožbo zavrglo. Ker se je rok za popravo tožbe iztekel, tožnik pa ni navedel pravilnega naslova drugega toženca, je sodišče prve stopnje tožbo zoper drugega toženca skladno s 4.odst. 108.čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) zavrglo.

Zoper ta sklep se pritožuje tožnik po pooblaščencu zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava ter kršitve ZPP in predlaga razveljavitev odločbe v napadenem delu ter vrnitev zadeve v novo odločanje. V pritožbi navaja, da ni res, da bi bil drugi toženec brez bivališča v Republiki Sloveniji. Ima bivališče v H. in je tam redno prijavljen. To izhaja iz potrdila v spisu, ki ga je dostavil tožnik. Pripomba vročevalca ni noben dokaz in je tudi nezanesljiva in se sploh ne ve, od kod temu to spoznanje. Tudi ni mogoče, da bi bil nekdo kar izbrisan iz evidence stalnega bivališča, če se ne izvede postopek ugotavljanja, kje drugje dejansko živi in to izkaže ter se ga tja preevidentira. Ker ni bil toženec nikamor preevidentiran, ni mogel biti izbrisan. Tožnik je sodišču sporočil to, kar je vedel o naslovu in kar je bilo v njegovi moči, da je izvedel. Mimo tega sedaj predlaga še imenovanje zastopnika, kar pa ne vpliva na ta postopek. Je pač opcija, zato je napadena odločba napačna in naj se razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnik je v tožbi, ki jo je vložil 21.07.2003, navedel naslov drugega toženca: D. Sodišče je poskušalo vročiti drugemu tožencu tožbo v odgovor na ta naslov, vendar se je pošiljka vrnila z oznako, da se je naslovnik odselil pred več kot petimi leti (ovojnica v spisu). Sodišče prve stopnje je poslalo tožbo tožniku v popravo, da sporoči pravilen naslov drugega toženca. Tožnik je predložil dopis Upravne enote H. iz katerega je razvidno, da je imel drugi toženec od 28.05.2001 prijavljeno stalno prebivališče na naslovu H. Vročanje tožbe na ta naslov ni bilo uspešno, ker se je poštna pošiljka vrnila z oznako, da je naslovnik preseljen. Sodišče prve stopnje je nato poskušalo vročiti tožbo drugemu tožencu po sodnemu vročevalcu Okrajnega sodišča v T. na naslov stalnega prebivališča drugega toženca. Sodni vročevalec je sporočil, da v času vročanja drugega toženca ni bilo več na tem naslovu, ker je bil po podatkih Upravne enote H. novembra 2003 izbrisan iz registra stalnega prebivalstva v Upravni enoti H. Vročitev tožbe drugemu tožencu na naslov sporočenega stalnega prebivališča ni uspela, saj se je že pred poskusom vročitve tožbe v odgovor (januarja 2004) odselil, že novembra 2003 pa je bil izbrisan iz registra prebivalstva. Za tožbo je v 1. odst. 142. čl. ZPP zahtevana osebna vročitev, ob strogo določenih pogojih iz nadaljnjih določb tega člena pa je možna tudi nadomestna in fiktivna vročitev po 140. in 141. čl. ZPP. Fiktivna vročitev v tem primeru ne pride v poštev, ker je sodni vročevalec zaprošenega sodišča vedel, da se je naslovnik od tam že odselil in pritožbeno sodišče ne vidi razloga, zakaj ugotovitvi sodnega vročevalca ne bi verjelo, tožnik pa tudi ne navaja nič takega, kar bi lahko vzbudilo dvom. Ker vročitev tožbe na naslovu iz tožbe in tudi ne na sporočenem naslovu stalnega prebivališča ni uspela, se je utemeljeno postavilo vprašanje popolnosti tožbe. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ravnalo s tožbo kot z nepopolno vlogo in je izdalo sklep po 2. odst. 108. čl. ZPP, s katerim je tožbo vrnilo tožniku (ponovno) v popravo, mu določilo rok 60 dni, v katerem mora sporočiti pravilen naslov toženca ter ga opozorilo na posledice, če tega ne bo storil. Tožnik ni reagiral na ta sklep, ni predlagal podaljšanje roka, ni izkazal, da je opravljal poizvedbe in v tem roku tudi ni predlagal postavitve začasnega zastopnika za drugega toženca po 82. čl. ZPP. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno štelo, da je tožba zoper drugega toženca nepopolna in jo je po 4. odst. 108. čl. ZPP zavrglo. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in ker preizkus sklepa tudi ni pokazal uradoma upoštevnih bistvenih kršitev postopka, je pritožbeno sodišče iz iz navedenih razlogov pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).

Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 165. čl. in 1. odst. 154. čl. ZPP).