Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Tožnica ni zadovoljna z izpodbijanima odločbama, saj meni, da nista zgolj nezakoniti, temveč tudi nepravilni. Zato bi moralo sodišče v tem socialnem sporu po vsebini presojati pravilnost in zakonitost s strani tožnice predloženih odločb toženca, izvesti ustrezni dokazni postopek nato v skladu s 7. členom v zvezi s 63. členom ZDSS-1 odločiti.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje sojenje.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ni stvarno pristojno za odločanje v tem sporu in da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani.
2.Zoper takšen sklep se pritožuje tožnica zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava, saj gre za spor zaradi ponovne odmere vdovske pokojnine na podlagi izjemne pokojnine zakonca in ne zaradi pravice do vdovske pokojnine. Tožnica zahteva ponovno odmero vdovske pokojnine, ki ji je bila po splošnih določbah ZPIZ že odmerjena, vendar je bila tožnica zaradi napačnega postopanja pristojnih pravnih oseb prikrajšana. S strani Ministrstva za kulturo, ki je pristojno za postopek dodeljevanja izjemnih pokojnin, ni nikoli prejela strokovnega pojasnila, da je tožnica napačno naslavljala svoje zahteve. Vlada RS je na predlog Ministrstva za kulturo pristojna za odločanje o izjemnih pokojninah na podlagi še vedno veljavnega zakona (ZIPO), izvajanje katerega pa je z nezakonitimi uredbami in sklepi preprečila. Pritožnica je slednje tudi dokazala. Tožnica je v letu 2023 na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani vložila tožbo zoper dokončno odločbo toženca z dne 13. 10. 2023 zaradi ponovne odmere vdovske pokojnine na podlagi izjemne pokojnine njenega pokojnega zakonca pod opr. št. V Ps 914/2023, s katero je bila zadeva vrnjena v ponovno odločanje. Toženec je napotke sodišča ignoriral, zato je tožnica iz istega razloga zoper njega vložila tožbo, ker je stvarno pristojen za odmero vdovskih pokojnin. Toženec, ki napačno vztraja, da ni pristojen za odmero tožničine pokojnine je z izpodbijano odločbo delno ugodil pritožbi tožnice z dne 6. 9. 2024 glede nove odmere vdovske pokojnine po pokojnem A. A., umrlemu ... 1997. Spremenil je zneske vdovske pokojnine, ki se izplačujejo tožnici po določbah ZPIZ-2 in nima nobene zveze z zahtevki tožnice, ki jih ta uveljavlja že od leta 2005 dalje. Tožnica je vložila tožbo tudi zaradi bistvene kršitve postopka, ker se izpodbijana odločba ne nanaša na zahtevo tožnice, da ji je toženec na podlagi izjemne pokojnine pokojnega zakonca A. A. na novo odmeril vdovsko pokojnino, ki jo prejema na podlagi določb ZPIZ-2, saj izpodbijane odločbe ni možno preizkusiti, ker se nanaša na drugo pravno podlago. Tožnica ne izpodbija povišanja zneskov izplačila vdovske pokojnine od 1. 4. 2022, 1. 1. 2023, 1. 1. 2024 in 1. 1. 2025 dalje, ker sprememba zneskov vdovske pokojnine ni predmet tega postopka. Gre za zahtevo tožnice za odmero vdovske pokojnine na podlagi izjemne pokojnine po posebnem zakonu in ne za pravico do odmere vdovske pokojnine po določbah ZPIZ-2. ZPIZ se ni opredelil do bistvenega vprašanja, na podlagi katere odločbe ali pravnega akta je priznal in izplačeval družinsko pokojnino hčerama A. A. in zakaj je za izračun višine družinske pokojnine uporabil Zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge (ZIPO), tožnici pa tega pravnega dejstva ne priznava. Toženec se v postopkih ni opredelil do izjemne pokojnine A. A. Toženec mora tožnici na novo odmeriti vdovsko pokojnino kot izjemno po pokojnem A. A. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani v izpodbijanem sklepu v 3. točki pri navajanju zakonske podlage spregleda, da mora toženec po uradni dolžnosti na podlagi odločbe komisije z dne 23. 7. 1998 in veljavnega Zakona o izjemnem priznanju odmeriti starostno pokojnino osebam, ki imajo posebne zasluge za tožnico opraviti preračun oziroma novo odmero (izjemne) vdovske pokojnine od 1. 9. 2010 dalje. Napačna je ugotovitev sodišča, da izjemna pokojnina na podlagi določb ZIPO ni pravica iz obveznega pokojninskega zavarovanja in se za zagotavljanje pravic po tem zakonu sredstva posebej zagotavljajo iz proračuna RS. Novela ZPIZ-2M tožencu omogoča direktno uporabo odločitev Vlade RS o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge. Toženec je dolžan na podlagi ZIPO ponovno odmeriti novo višino vdovske pokojnine, zato je tudi iz tega razloga za spor glede dolžnosti odmere in izplačil izjemne vdovske pokojnine v konkretnem primeru pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani in ne redno sodišče, ker ne gre za vprašanje pravice, ampak le za odmero nove vdovske pokojnine. O pravici do izjemne pokojnine pokojnega zakonca tožnice je bilo že pravnomočno odločeno in o tem ni možno ponovno odločati v nobenem postopku. Toženec je izjemno družinsko pokojnino že izplačeval v višini, določeni z ZIPO, zato je potrebno izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču v nadaljnje odločanje.
3.Pritožba je utemeljena.
4.Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti, gre pa za bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, saj je sodišče postopalo v nasprotju z določilom 7. in 63. člena ZDSS-1, kar je vplivalo na izpodbijano odločitev.
5.V pritožbeni obravnavi je sporno ali je za presojo izpodbijanih odločb toženca stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
6.Tožnica je 10. 4. 2025 vložila tožbo, s katero je med drugim zahtevala tudi odpravo dokončne odločbe toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 7. 8. 2024 in 24. 2. 2025. Tožnica je k tožbi predložila izpodbijani odločbi toženca kot to zahteva prvi odstavek 73. člena ZDSS-1. Ob tem je zahtevala odmero pripadajoče vdovske pokojnine, upoštevajoč Zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine ter odmero in izplačilo razlike med delno pokojnino, ki jo prejema na podlagi odločbe toženca z dne 3. 11. 2010, do višine 80 % izjemne pokojnine, ki bi jo prejemal pokojni A. A. z začetkom izplačila 1. 9. 2010.
7.Iz spisovnih podatkov je povzeti, da je tožnica 30. 12. 2022 pri tožencu vložila zahtevo za ponovno odmero vdovske pokojnine v višjem znesku ter se pri tem sklicevala na Zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge (Ur. l. RS, št. 40/90, v nadaljevanju ZIPO) ter na ZPIZ-2M. Toženec je o tožničini zahtevi odločil s sklepom z dne 10. 3. 2023. Zahtevo za priznanje pravice do ponovne odmere vdovske pokojnine v višjem znesku je zaradi nepristojnosti zavrgel v skladu s 65. členom ZUP, ki se uporablja na podlagi 11. člena ZPIZ-2. Z dokončno odločbo z dne 5. 9. 2023 je toženec pritožbo zavrnil in zoper to dokončno odločbo je tožnica uveljavljala sodno varstvo pravic z vložitvijo tožbe pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Le-to je s sodbo opr. št. V Ps 914/2023 z dne 21. 5. 2024 izpodbijani odločbi odpravilo in zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje. Sodišče je v 13. točki obrazložitve ugotovilo, da bi moral toženec po prvem odstavku 5. člena ZPIZ-2M po uradni dolžnosti tožnici na novo odmeriti vdovsko ali družinsko pokojnino v šestih mesecih od začetka uporabe tega zakona. V delu, kjer je tožnica zahtevala priznanje in odmero višje starostne pokojnine kot izjemne po pokojnem A. A., pa je tožencu naložilo, da mora kot nepristojni organ skladno s 65. členom ZUP zahtevo odstopiti pristojnemu organu v odločanje in vdovo o tem obvestiti z dopisom. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je toženec v predsodnem postopku ravnal po napotilu sodišča v citirani sodbi in izdal (v tem sporu) izpodbijani odločbi, v delu zahteve o (ponovno odmeri) izjemne pokojnine pa je odstopil pristojnemu organu.
8.Predmet tega postopka sta skladno s 63. členom v zvezi s 7. členom ZDSS-1, lahko zgolj predložena dokončna odločba toženca z dne 24. 2. 2025 in odločba z dne 7. 8. 2024. Upoštevajoč tožbeni zahtevek in predloženi izpodbijani odločbi toženca je sodišče v skladu s 1. točko prvega odstavka 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) dolžno odločati v sporih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Sodišče je skladno s 63. členom ZDSS-1 pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijane upravne odločbe vezano na obseg predsodnega upravnega odločanja. Kot nepravilna se zato izkaže odločitev sodišča, da za odločanje v tem sporu ni stvarno pristojno.
9.Ključno je, da tožnica ni zadovoljna z izpodbijanima odločbama, saj meni, da nista zgolj nezakoniti, temveč tudi nepravilni. Zato bi moralo sodišče v tem socialnem sporu po vsebini presojati pravilnost in zakonitost s strani tožnice predloženih odločb toženca, tj. dokončne odločbe z dne 24. 2. 2025 v zvezi z odločbo z dne 7. 8. 2024, izvesti ustrezni dokazni postopek nato v skladu s 7. členom v zvezi s 63. členom ZDSS-1 odločiti.
10.Upoštevajoč obrazloženo je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in vrniti zadevo sodišču v novo odločanje na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP.
11.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pomanjkljivosti ne more samo odpraviti oziroma jih bo hitreje odpravilo sodišče prve stopnje. Namen instančnega sodišča ni prenos ugotavljanja dejstev in odločanja s prve na drugo stopnjo, pač pa preverjanje pravilnosti izpodbijanja odločitve, pri čemer z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje glede na dosedanji potek postopka ne bo kršena pravica do sojenja v razumnem roku. Odločitev o pritožbenih stroških tožnice se pridrži za končno odločbo. Temelji na smiselni razlagi drugega odstavka 154. člena v zvezi s tretjim odstavkom 165. člena ZPP. O pritožbenih stroških bo lahko odločeno šele v okviru končne odločitve pristojnega sodišča o tožbenih zahtevkih, glede katerih je bila odstopljena v pristojno odločanje.
-------------------------------
1Priloga A1 do A2.
2Ki se uporablja od 1. 4. 2022 dalje.
3Vodeni na podlagi zahteve tožnice z dne 30. 12. 2022 za odmero vdovske pokojnine v višjem znesku oziroma izjemne vdovske pokojnine ter za novo odmero pokojnine po ZPIZ‑2M.
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (2004) - ZDSS-1 - člen 7, 7/1, 7/1-1, 63, 73, 73/1
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 65
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 11
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2022) - ZPIZ-2M - člen 5, 5/1
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/1, 354, 354/1
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.